Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
da bi te pes povohal
olepšana kletvica, ki izraža nezadovoljstvo, zmerja z nevrednežem, ničetom
Verjetno prvotno: "da bi te pes poscal", po zgledu zmehčanih "JEBEla cesta", "PIšuka",...
Možen pa je drugi izvor iz fraze "še pes ne povoha", ki pomeni, da je nekaj zelo neopaženo, zapostavljeno:
prim. ... na vsak način so ta mali hoteli zadnji model legokock, ko pa so jih dobili, so že naslednji dan stale v kotu in jih še pes ne povoha!"
V tem primeru bi fraza, "da bi te pes povohal" pomenila, da si sedaj tako ničvreden, da te še pes ne povoha, cinično pa ti vseeno želim ta privilegij povohanja.
Daj pjühni še enega!
Na hitro zvrniti še en kozarček. Uporaba v srednjem delu vzhodne Slovenije - Kozjansko (ta del je zaznamovan z vinogradniškimi območji).
"Mihelca, bi ti pjühnila še jenega?"
da nauš
Ta pogovorni začetek se bi knjižno glasil "da ne boš" ali odvisno od glagola tudi "da se nauš" oz. "da se ne boš", nadaljuje pa se zelo različno. Po navadi deluje kot podkrepljeno svarilo govorca sogovorcu, naj ne dreza z (neumnimi) vprašanji, predvsem pa naj preneha pametovati in bahavo besedičiti. Zelo ekspresivno, se pa sicer govorec nima česa bati.
Klasična sta:
- da se nauš na mestu usrou (da se ne boš na mesto usral)!
- da se nauš krvav useknu (da se ne boš krvavo useknil)!
Bolj mili, a še vedno klasični:
- da si nauš kej naredu (da si ne boš česa naredil)!
- da nauš s stola padu (da ne boš s tola padel)! <- morda aluzija na "lastna hvala se pod mizo valja", morda pa nam gre tako na živce, da bi ga lopnili s stola.
- da se ti nau zataknil (da si te ne bo zataknilo)! <- Ker se tako širokousti ...
- da ti nau čeljust ven/dol padla <- razlaga kot zgoraj
Vedno aktualen med zaljubljenci:
-da nauš kej fasu/fasala (da ne boš česa dobil/dobila) -> tu pomeni, če ne boš tiho, te bom naskočil (kar pa...
da si ne bos kej naredu
1. Zmerljiv obrambni dialog prizadetih punc
2. Odgovor samozavestneža, ko mu kdo teži. Podobno: A bu se ti rad krvavo useknil = dobil jih boš po nosu
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."