Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
babilonski stolp
V življenju popotnikov imata razumevanje in nedoumljivost tudi svojo dobro stran. Nerešena uganka se bolj prime našega razuma kot takoj razumljene besede, ki jih spravimo v predal za glasove brez presenečenj. Med kratkim bivanjem v kurdistanskem zaporu mi je zapornik zastavil vprašanje kaj je "bel grad brez vrat". Ves čas, ko sem v glavi obračal uganko, ne da bi jo rešil, se mi ji prikazoval sobesednikov obraz. Vrnil sem se v Tabriz, in ko sem nehal ugibati, mi je moja študentka rekla: "No, seveda, to je vendar JAJCE, otrok bi uganil." Obraz jetnika je izginil hkrati z mojo neodločnostjo, kar dokazuje da nas le ta veže na soljudi vsaj toliko kot gotovost in jasnost. Kar nas vodi naravnost kakor puščica do Babilonskega stolpa.
Naj za agnostike v dveh besedah ponovim zgodbo kot je zapisana v Stari zavezi. Ljudje so vsi govorili isti jezik in so si vtepli v glave, da bodo zgradili stolp, ki bo segal do neba. Jehova, ki se s podvigom ni strinjal, je iznašel stotine različnih jezikov in zmeš...
bruc
Bruc (ženska: brucka) sta študenta prvega letnika. Uradno sta bruca le prvo leto, neuradno pa po vrsti kriterijev, med katerimi so zajeti tudi prva desetka na izpitu (in seveda tudi petka), razne spolne izkušnje z vrstniki in starejšimi študenti in še kaj. Iniciacijski obred se imenuje brucovanje, v pogovornem jeziku brucvanje, na slovenistiki boste slišali tudi brucevanje, v novejših časih pa še pravilneje bručevanje, ker je to pač stvorjeno v duhu knjižnjega jezika. Na bručevanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor (bručemor v zavest še ni prodrl), zvarek, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bru s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Na slovenistiki poznajo tudi zelenega carja, ki drži roko nad bruci in odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na bručevanju.
...ne pozabimo pri tej intelektualni epopeji tudi na vse mislečega Karla Maya...kajti vsi bruci so pra-aaa sinovi g. Greenhorna alias zelenca po domače...
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
drag kot žafran
v davnih časih so bile začimbe zelo dragocene...in žafran tudi...
hidroslav
vodeni prdec oziroma veter na vodni osnovi
Gre za analni veter, ki je prežet z zvoki tekočine. Ker so ritna usta vlažna, ima hidroslav neponovljiv in neverjetno sočen zvok, ki je seveda opremljen s kiselkasto aromo. Posebej so priporočljivi poleti, ko je vroče.
Hidroslav je biološko-kemični pojav, lasten človekovemu telesu, ki pride na plano skozi dančno odprtino (analis) po zaužitju pekoče hrane ali sadja, v obdobjih večjega stresa, npr. pred izpiti, so pa tudi primeri, ko je hidroslav posameznikov stalni spremljevalec in redni abonent v njegovi črevesni flori. Hidroslav često nakazuje skorajšnji prihod velike potrebe (bisogno maior), ki se konča z občutkom sprostitve napetosti in uplahnitvijo trebuha. Hidroslav je prisoten pri vseh narodih, ne glede na veroizpoved, na vseh kontinentih in v geografskih pasovih, v vseh letnih časih in v vseh obdobjih dneva. Je sestavni del posameznikovega fiziološkega ustroja in prvobitno orodje sprostitve odvečne napetosti in odvajanja strupov, ki se ko...
Kokakola podn
Očala z (izjemno) visoko dioptrijo. Odkar so v uporabi "plastična stekla" za očala, je tega vse manj, v časih "steklenih stekel" pa so posamezni primerki dosegli zavidljivo debelino in s tem težo, ki je v primeru prevelike strmine nosnega korena, lahko pomenila resno nevarnost za prste na nogi (predvsem v poletnih mesecih).
Uporablja se tudi izraz (pepelniki).
Kolodvorska 2-4
RTV je v Ljubljani v prostorih Kolodvorska 2 in 4, a je menda nekdanji generalni direktor Janez Čadež hudomušno zahteval, da se namesto Kolodvorska 2 in 4 (ali 2, 4) zapiše Kolodvorska 2 do 4, kar vključuje tudi Kolodvorsko 3, v kateri je Bangladeš, priljubljeni bife, v katerem lažje najdeš uslužbence RTV-ja kot pa na delovnem mestu na drugi strani ulice.
S tem, ko je v naslovu tudi "kakor 3", so dobili alibi, da so na delovnem mestu, tudi tisti, ki so vedrili in oblačili v delovnem času v bifeju.
"Kje pa Janez dela?"
"On je pa dopisnik iz Bangladeša."
Predlagam dopolnilno geslo
(Turist) (arhaično), bife na mestu sedanje recepcije hotela City, ki je opravljal funkcijo Bangladeša v pionirskih časih RTV. Prizorišče nastopov legend kot so Ježek, Janez Čuk, Mirko Bogataj, Bogdan Pleša.
Bangladeš - Bangla, je ime dobil zaradi majhnosti lokala, saj je bil nekoč pol manjši in zaradi tega ker se je nekajkrat v času obsežnih poplav v Bangladešu (državi, ki meji na Indijo, glavno mesto Daka) zama...
KTMV
Kratica za: Kar Tako Malo Ven
V socialističnih časih so se ljudje radi izognili delu tako, da so hodili na sestanke, ki so bili izven tovarne. Pri vratarju so seveda morali napisati, kam gredo. Vpisi so bili: SZDL, ZZBNOV, ZSMS, ZK, CK, OK, SIS, ORS, KS, RIS, ZIS, ...
Nekemu delavcu pa je bilo neumno, da vsi odhajajo, edino on mora garati. Pa je prišel do vratarja, se podpisal in kot razlog odhoda vpisal KTMV. Ko ga je direktor po štirih letih odhajanja vprašal, če njemu ni potekel mandat na KTMV, se je reč razkrila.
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.