Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.
cimperman
Tudi cimerman. To je mojster oz. obrtnik, ki postavlja ostrešja - cimpre (odtod tudi ime). Večinoma dobi že nažagan les, potem ga pa z oblikovnimi spoji in s kovinskimi veznimi elementi zveže v ostrešje. Na koncu pa ponavadi ostrešje tudi prekrije s strešniki oz. izbrano vrsto kritine. Postavljajo pa tudi celotne lesene objekte, naprimer nadstreške, kozolce, skednje, brunarice, itd.
Nekateri tudi dandanes še vedno les oblikujejo na samem objektu. Včasih pa je bila to še večja umetnost, saj so imeli na voljo le ročno orodje. Večji izdelovalci pa dandanes streho 3D modelirajo, potem pa že v tovarni natančno izrežejo vse dele ostrešja, katere potem pa objektu samo še pritrdijo skupaj.
debela berta
To je bil znameniti nemški top zelo velikega kalibra iz prve svetovne vojne. Dandanes pa bi bila to lahko oznaka za kakšno res debelo in veliko žensko, recimo prodajalko v bližnji delikatesi.
Debelo berto poznajo vsi, ki so nekoč hodili čez mejo (ena izmed prvih trgovin na desni strani na mejnem prehodu Šentilj) v Avstrijo kupovat prašek, agrume, kavo in petarde.
iti k debeli Berti je pomenilo iti v Avstrijo (več v pripombi)
Debela Berta je tudi ime zajetnejše osebe v Pikici in Tončku, povesti nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kaestnerja. Njen oboževalec je Vražji Robert.
hud
Običajen pomen besede hud je jezen, besen. Srečko kosovel je pisal o hudih čevljih, kadar je hotel reči, da so se mu na podplatih naredile luknje. Dandanes pa je hud zelo pogost v slangu in je skoraj že izrinil besedico "kul", ker je vse samo še hudo, torej res lepo, odlično, krasno, dobro, izvrstno odbrano, izborno ... Vsaka stvar je lohk huda, torej dobra, zelo pogosto se rabi pri označevanju splošnega ("Kva je hudo!", "Kva smo se 'mel hudo!", "Veš kok 'majo hudo zrihtan noter - ej, da dol padeš!"). Kadar fantje govorijo o ženskah, so jim hude, enako pa dekleta govorijo o hudih tipih. V tem primeru se pomen omeji izključno na zunanji izgled, tipica oz. tip je torej huda oz. hud, kadar dobro izgleda. Ravno zaradi dobrega izgleda se lahko reče, da je ženska dobra (pa ne v smislu dobrotljivosti ampak dobre postave), moški pa dober (velja isto).
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
lažnovica
lanžovíca
ang. fake news, novica z zavajujočo ali izmišljeno vsebino, lažna novica, tudi (novinarska raca), (lažica).
Lažnovičarje dandanes zasledimo na vsakem koraku in ločevanje novice od lažnovice od bralcev/gledalcev zahteva vedno več kritične presoje.
ne ga srat
ne počni, ne delaj neumnosti
Ne ga srat izraža nujno biološko potrebo bitij, ki poiščejo v čim krajšem času privaten kotiček, najpogosteje stranišče, kjer v miru izločijo svoje telesne stranske produkte skozi zadnjično odprtino.
Dandanes pa se pogosto zgodi, da ti reče kolega ne ga srat, kar bi lahko razumeli, da ti preprečuje obisk v tistem privatnem kotičku, kjer vsaka rit pravico išče.
Kar je kar kruto in nekolegialno dejanje, ki lahko človeka pošteno muči, dokler ne eksplodira. Posledice so lahko katastrofalne (osebno in družbeno).
Vendar jaz tole frazo razumem predvsem kot opozorilo, naj ne stresam neumnosti in skačem po glavi ničhote slutečim udeležencem, z nesmiselnimi, skoraj bogabegajočimi besedami.
Tukaj se lahko vprašamo tudi ali beseda smrdi??!!
No, to je predvsem odvisno od ustne votline posameznika in nosu sogovornika.
Daljša, izboljšana različica se večinoma ne uporablja: "Ne ga srat, razen če boš potegnil vodo za sabo."
ne me basat
Dobesedno: inačica običajnega ženskega kurbanja, ki se je v meščanskih družinah glasil: ne zdaj dragi, glava me boli ...
Dandanes: začuden vzklik ob neverjetni novici, lahko tudi: ne me hecat! ne nakladaj!
Tudi: napis na nahrbtniku.
Dobesedni prevod: Ne me jebat (iz angl. Don't fuck (with) me!)
Pred desetletjem je obstajal tudi krajši strip z naslovom Butnglavc v enem izmed časopisnih tednikov. Omenjeni osebek je svoje (večinoma) nezadovoljstvo izražal z izjavo 'ne me basat iz rok v usta!'
obrati do kosti
Pesjan si je iz ljudi kuhal župco in jih nato, vse mehke, obiral do kosti. A (kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade) in tako je pesjana od kosti ločil sam vrag.
Dandanes se ljudje obiramo med sabo (med odsotnostjo, med pokrom itd.).
pijan kot krava
Kdo ve zakaj, saj pijane krave ne opazimo prav pogosto, a izraz se uporablja za označevanje hude omamljenosti z alkoholnimi hlapi ... vsaj na Gorenjskem.
Krave so včasih lahko popile preveč vode. Dandanes jim tekočino dozirajo, da se jim še neprežvečena trava ne napihne in zavre. Izraz ima znanstvene dokaze, sprašujem pa se, zakaj obstaja podoben izraz (pjen k' svina).
> (pijanost|gl. še druge izraze za pijanost)