Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dijo porko
Kletvica italijanskega izvora. Dobeseden prevod te besede je "bog prasec".
Uporablja se jo večinoma na Primorskem, drugje je ne razumejo.
Uporabimo jo lahko kot kletvico npr. ˝dijo porko ma je biu tešk test˝, ali pač samo iz navade, ko končujemo frazo npr. ˝ku je zunej toplo dijo porko˝.
gorko
Dolenjska beseda, ki jo drugje ne poznajo, kajti vedno ko jo uporabim, me folk gleda kot bik v novo leso... :(
Torej gorko pomeni toplo. Primer: Zunaj je gorko vreme. Joj imaš gorke roke.
Če pa da dodamo še malo narečja, se pa sliši: gorku ali gurku.
klikfehtar
prosilec za klike na spletu oz. če parafraziramo razlago (fukfehtar|fukfehtarja):
oseba (organizacija, podjetje ...), ki okolici nedvoumno sporoča, da bi imela klik od kogar koli (da bi rada tvoj klik zdaj in takoj).
Vir: Galerija Alkatraz, kje drugje kot na Facebooku
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
šraufenciger fabrika
(slabšalno) tovarna, v kateri sestavljajo dele, ki so narejeni drugje; oznaka za neinovativno podjetje brez lastnega razvoja
(vir: Bogomir Strašek v intervjuju za Dnevnik)
tozdiranje
Slovar tozdiranja
TOZD – temeljna organizacija združenega dela
tozdeti – sprejemati temeljne akte tozda
tozdirati – netozdno družbo spreminjati v tozdno
potozdevati – biti za tozd, kadar je to skrajno potrebno
potozditi – doseči, da se vsi delovni ljudje organizirajo v tozde
potozdovati – gojiti ustanovitev tozdov
tozdacija – pobiranje prispevkov v tozdih
tozdarija – prenagljeno ustanavljanje tozdov tam, kjer jih ni treba
tozdakanje – splošna razprava o potozdovanju nasploh
tozdikanje – iskreno veselje nad ustanavljanjem tozdov ob navzočnosti najvišjih političnih veljakov
tozdogram – tabela gospodarjenja v tozdu
tozdura – težke ure v nelikvidnem tozdu
tozdokrat – živo nasprotje tehnokrata
tozdišče – več popolnoma neurejenih tozdov
tozdoj – zapisnikar, ki piše o vojni in miru med tozdi in v njih
Tozdogoj – patron tozdov, priporočljivo novo slovensko ime
tozdon – posebno velik tozd
tozduh – nasprotnik novih gospodarskih in političnih tokov
tozdendum – referendum o priključitvi enega tozda k drugem...