Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bogu čas kradem
Fraza se uporablja predvsem v 1. osebi, kadar želimo nekomu podati smiselno razlago lastnega stanja, ki se nanaša predvsem na dolgočasenje, lenarjenje, posedanje, brezdelje...
Primer:
Oseba A: "Hej, kaj počneš?"
Oseba B: "Nič, bogu čas kradem."
Hojla
1.) Hojla - antipatična, oblastiželjna, samovšečna ženska, ki vedno pozdravi z besedo hojla; Izpeljanka: hojlizem - buzeriranje z nepomembnimi malenkostmi s strani vplivnejše osebe na manj vplivno.
2.) pozdrav: hojla = hej-hej; = kako si kaj, =sem,smo že tukaj;
nastaviti
Definicija:
neprehodni glagol – izpostaviti svojo spolno odprtino (vagino ali anus) z namenom penetracije
Primer:
"On je tako seksi, da bi mu kar takoj nastavila."
//Na Grindrju//: "Hej, a bi nastavil?"
Izvor in raba:
Beseda najverjetneje izvira iz dobesedne zveze "nastaviti pičko/rit nekomu". Zaimek je lahko tudi izpuščen. Veliko se uporablja zlasti v gejevskem svetu, na primer na raznih aplikacijah za zmenkarije (Grindr, PlanetRomeo ipd.), kjer pasivnega partnerja iščoči vpraša drugega, ali bi mu bil pripravljen nastaviti, tj. se mu podrediti.
petkovškanje
priljubljeno preživljanje večerov v prestolnici ob Ljubljanici na Petkovškovem nabrežju
primer: "Hej, pridi zvečer, bomo mal petkovškali!"
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
žbe
joint
Oseba, ki kadi travo uporablja to besedo, da ne bi bila okolici tako očitna. Recimo gresta dva prijatelja kadit travo, in pravi pravi drugemu: "Hej ti, a greva na **žbe**?" Ta izraz se je začel uporabljati med mladino tudi zato, da so lahko prosto po Prešernu to govorili pred starši ipd.