Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fuzlati
Beseda 'fuzlati ali fuz'lati je verjetno sorodna beseda fecljati 'zavezati, zamotati sukanec, da ga komajda razvežemo'.Če je nekaj s'fuzlano (to je najpogostejša oblika te besede), je zelo zmedeno, zapredeno, kaotično in se komaj odmota, umiri, razčisti. Če si zelo živčen in ne veš, kje se te glava drži, si sfuzlan, fuzla ali meša pa se ti od vseh mogočih obveznosti, stresa ...
Majsta ni urei
Stavek oz. fraza, ki se na primorskem uporablja pri opisu nekega negativnega stanja. Opisuje situacijo, kjer so stvari ušle nadzoru. Največkrat je vzrok za kaotično stanje alkohol, vendar poznamo tudi druge različice (npr. stres, šola, partner, starši ...) Poznamo naslednje situacije:
1. Situacije, kjer so akterji pod vplivom opojnih substanc - Prijatelj je spil pol litra vodke in sedaj bruha v sosednjem grmu. - Majsta ni urei
2. Življenjske situacije, kjer so akterji trezni, vendar se jim zgodi neka nesreča - Starši so odkrili prepovedane substance v njegovi sobi, sedaj ne sme iti ven za dva tedna. - Majsta ni urei... - Na žuru je pod vplivom alkohola prišel v stik z neko punco, čeprav je v zvezi. Sedaj ga je partnerka zapustila. - Majsta ni urei.
**Izvor besede**: Izhaja iz zveze besed: Mojster ni v redu. V tem pomenu se mojster ne veže na kakršenkoli poklic, vendar se na splošno označuje fanta (izjemoma punco), ki se ukvarja s katerokoli dejavnostjo (sem spada tudi pitje, plesa...
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...