Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
Ćopićke
Dekleta, katera se sprehajajo po ulici Matije Čopa, ki poteka vse od prešernovega trga do name. Na tej ulici se načeloma nahaja zelo priznana restavracija mc'donalds. To je njihovo zbiralno mesto. Zato jih lahko kličemo tudi mekpićke.
"Pa kdo se to dere" "ma te ćopićke"
"Dej ne bit taka ćopićka". "Pa če njemu so sam ćopićke ušeć"
Skratka samo izogibajte se jih
Dabr
Dabr je beseda katera izvira iz Dolenjske, predvsem na območju okolice Mirne, Šentruperta ter Mokronoga.
Pomeni pa DOBRO ,
primer: dabr je blu učer u zidanc
Dobro je bilo (dobro smo se imeli) včeraj v zidanici
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
Je piš hudiča
Žleht kot hudič. Hudobna, maščevalna oseba katera ne odneha. Baba je piš hudiča, n in n ghenja.
Izraz se uporablja na Goriškem.
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
Kva j' dej?
Oblika pozdrava, ki, če je izrečena s pravim elanom, zares dobro zveni.
Kva j' dej?
> (kwajdejpojzej)
> (kkidj?), (kvajdej), (kvadej), (kwajdej)
* V Ljubljani je v resnici pogostejša oblika "kazzdej" ali katera druga od oblik, ki se od gorenjske inačice ločijo predvsem po odstotnosti glasu "v".
Kva ma?
Sestavljeno iz "Kva dugaja" ter "Šta ima".
moškizjoški
Ženska katera se obnaša po moško (hrabra pretirano ukazovalna baba).
Moški kateri se obnaša kot ženska (možiček bojazljiv kot kakšen cucek).
možganjenje
možgan, -a (samostalnik, m. sp.) Žargonski izraz (z različico naš možgan, lahko tudi kot lastno ime: Naš možgan)je zvezek, v katerega urednice Cicibana in Cicidoja vpisujejo avtorska besedila, poslana za morebitno objavo. V tabelo se vpiše ime in priimek avtorja/avtorice, naslov besedila in datum prejetja; nato pa urednice in recenzentka po vrsti vpisujejo, kdaj je katera besedilo prebrala in kateri sodelavki ga je nato dala v branje.
Raba: Si že vpisala nova besedila v Naš možgan?
Se je Možgan napolnil? Je v Možganu kaj užitnega (tj. objavljivega)?
Možganjenje (nedoločnik možganiti) pa je razpravljanje o besedilih, potem ko so bila prebrana.
Primeri: Bo danes čas za možganjenje? Začnimo možganiti!
Danes lahko možganimo, če smo že vse prebrale vsa besedila, ki so se nabrala v decembru.