Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
''Franclu ni še noben ušu!''
Stavek, ki bo, po zaslugi prve slovenske grozljivke Idila, postal kulten. V filmu se predstavi ne le kot zastrašujoča grožnja temveč tudi suverena napoved srhljive prihodnosti - situacijo brezdvomno nadzoruje on; nihče mu nikoli ne uide. He is so good. In tega se zaveda.
"Franclu ni še noben ušu!" je samozavesten odgovor na kakršnokoli pohvalo, ki jo oseba prejme. Alternativa taki reakciji je lahko tudi preprosta: "Ja, itak/normalno" ali "Vem, da obvladam". A stavek "Franclu ni še noben ušu" doseže večji učinek. Priporoča se dodatek (samo)ironičnega nasmeška.
Primer: "Čestitam, da si naredil izpit!"
"Hja, Franclu ni še noben ušu!"
(Se lahko nadaljuje v...)
"Danes zgledaš super!"
"Franclu ni še noben ušu!"
ani
Tolminska univerzalna beseda, ki lahko pomeni karkoli. Pomen je določen iz konteksta besedila.
Ena od večjih odlik besede je vsestranska uporabnost, ki ni omejena le na samostalniško besedo, ampak lahko nadomesti katerokoli besedno vrsto. Npr. Bejž po tist anegastn ani zad' za anem, da poanegam ano.
Pogosto v rabi po nekaj kozarčkih rujnega, ko začne primanjkovati besednega zaklada (// Dej mi še en ani. ). Včasih je to dober način, kako se izognemo eksplicitnemu imenovanju kočljivih situacij, stanj ipd. (//Mal sva se anegala. pomeni Malo sva se otipavala. Toda pazi na kontekst: npr. Nehi me anegat. pa navadno pomeni: Ne mi težit! ), preklinjanju ( Zaanegano! ) ali pa enostavno optimiziramo pogovor (npr. namesto Priklopi mi pnevmatsko kladivo, da poglobim ta predel. rečeš: Prklop mi ani, da poanegam ano. )
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
A ste vi iz Ljubljane?
Vljuden in nekoliko občudujoč začetek pogovora z naključno mimoidočim, ki ga velika večina, tako v mestu kot na deželi, sprejema zelo dobrovoljno kot simpatičen kompliment. Vsaj sprva le malokdo opazi, da je to eno od prijaznih sporočil, da je nekdo lepo vzgojen in bolj mestne sorte, kar je sicer pohvalno, vendar je videti nekoliko neroden in ne razume drugega kot ljubljanščino, na podeželju pa je bolj ali manj izgubljen. V Darwinovem letu je tak poklon tudi pomenljivo sporočilo.
avkm
A Veš Kaj Mislm (iz ang. if you know what I mean)
ko želiš sporočiti, da ima tvoja izjava še najmanj en pomen (ki je ponavadi vulgaren), in je zato dvoumna
velikokrat se vporablja za kakšne notranje šale, ki jih samo nekateri razumenjo...
Janez: "Sva šla z Meto v sobo, avkm ;) " (le kaj sta počela v sobi...
lahko nista tudi nič počela in je potem to izrečeno samo za zabavo.
Pri improvizaciji obstaja tudi disciplina avkm, ko morajo igralci govoriti le "avkm" povedmi.
babilonski stolp
V življenju popotnikov imata razumevanje in nedoumljivost tudi svojo dobro stran. Nerešena uganka se bolj prime našega razuma kot takoj razumljene besede, ki jih spravimo v predal za glasove brez presenečenj. Med kratkim bivanjem v kurdistanskem zaporu mi je zapornik zastavil vprašanje kaj je "bel grad brez vrat". Ves čas, ko sem v glavi obračal uganko, ne da bi jo rešil, se mi ji prikazoval sobesednikov obraz. Vrnil sem se v Tabriz, in ko sem nehal ugibati, mi je moja študentka rekla: "No, seveda, to je vendar JAJCE, otrok bi uganil." Obraz jetnika je izginil hkrati z mojo neodločnostjo, kar dokazuje da nas le ta veže na soljudi vsaj toliko kot gotovost in jasnost. Kar nas vodi naravnost kakor puščica do Babilonskega stolpa.
Naj za agnostike v dveh besedah ponovim zgodbo kot je zapisana v Stari zavezi. Ljudje so vsi govorili isti jezik in so si vtepli v glave, da bodo zgradili stolp, ki bo segal do neba. Jehova, ki se s podvigom ni strinjal, je iznašel stotine različnih jezikov in zmeš...
babje leto
a) leto z veliko dežja ter s poletjem, ki ni vroče, in zimo, ki je mila. Leto brez ekstremov in glavnih značilnosti letnih časov. Leto, ko mrzla zima ne uniči škodljivcev in poletje ne dopusti, da bi se seno posušilo na prostem, krompir pa se izkopava iz mokre zemlje.
b) v pozno jesen podaljšano toplo poletje; (v tem primeru se baba pojmuje kot starka, ki ni več ženska v vseh funkcijah, ni več prava ženska, navidezno je še ženska; poznojesensko toplo vreme je le navidezno poletje); v zadnjem času se po vplivom amerikanščine zamenjuje s pojmom "(indijansko poletje)"; ki pa je sinomim predvsem za sončno, jasno vreme, ne pa (zlasti ne prek noči!) toplo vreme
bala
beseda "bala" je primorska različica besede "bedno"
izhaja iz italijanskega stavka "Che palle" ali "Che balle", kar bi pomenilo "Oh, kako bedno..."
"Palle" v italijanskem jeziku pomeni "jajca, moda".
Npr: "No' romper' mi le palle."
"Ne mi razbivat jajc."
"Kaj mi razbivaš bale!"