Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
adamovo rebro
Eva.
Ko se med vso živino, pticami neba in živalmi polja ni našla človeku primerna pomočnica, je Bog poslal "človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo povedel k človeku." In ta je rekel: "To je zdaj kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa; ta se bo imenovala možinja; kajti iz moža je vzeta".
Uporablja se tudi kot označevalec ženske manjvrednosti - najprej je Adam od boga želel dobiti lepo, pametno in potrpežljivo ženo. Ko mu je bog povedal, da ga bo to stalo nogo, roko in še tri rebra, je vprašal "in kaj dobim za eno rebro?"
Menda pa je bila prva v resnici Lilit, pri seksu z Adamom obvezno zgoraj. Pa mu je dojadilo in mu je bog naredil novo, Evo, Lilit pa sam obdržal. Tudi zanj je bila too much pa jo je dobil Satan.
Mnogi se dandanes sprašujejo, kaj bi Bog ustvaril iz radiatorja, če je bil že pri enem rebru tako uspešen.
afne guncati
Afna je opica, guncanje je zibanje - torej zibati opice.
Izraz afne guncati pomeni zafrkavati se. Zafrkavati se pomeni stresati šale, neresno se obnašati, spakovati se in pačiti.
Opice menda rade posnemajo. Kar privede do afengunca. Mati in potrošnica Monika je v okviru projekta Dresscode povedala: "Zdaj je DJ in nosi bolj modne stvari. Na srečo so še vedno v nekem normalnem cenovnem razredu - mislim, še vedno ni tako, da bi za neko majco, zato ker afengunc gor piše, moral dat trideset jurjev.//
Leta 1992 je France Bučar, predsednik državnega zbora, s to frazo zavrnil poslanca Vitomila Grosa (gl. "(banana s Krana)"). Odtlej je guncanje afen vključeno v strokovno terminologijo slovenske politike, znano kot "Bučarjeva etična sintagma". (vir)
brezdomke
V ljubljanščini so to rokavice, ki prekrivajo le dlani in prve členke prstov, ne patudi konic. Zakaj takšno ime? Obstajata dve teoriji:
1. Prsti niso v celoti odeti, torej nimajo doma, zato brezdomke. -> Prijatelj je dejal, da so rokavice, ki imajo prišit še del, ki se lahko zapogne čez prste, da so rokavice videti kot palčniki, potem domke.
2. Takšne rokavice pogosto nosijo brezdomci v ameriških filmih, pa naj bi poimenovanje prišlo od tod.
Kako pa se imenujejo brezdomke z odvihljivim delom in one rokavice, ki prekrijejo le dlan (ti so menda dlančniki (ali dlanke, zapestke?) - segajo čez zapestje še više, imajo pa posebej luknjo za palec, preostali prsti molijo vsi skupaj izpod blaga).
Bruhelj
Bruhelj kot izraz za Bruselj, menda v neformalni rabi med uradniki slovenskega resornega ministrstva, npr. "Poln kufr mam že vsega, v ponedeljek moram že spet v Bruhelj!"
ČAK NORS = Chuck Norris
Čak NOrris: v začetju 21. stoletja enota za nemogoče ...
menda celo obstajaj in to kot znani teksakški mož postave /ranger / n kratni prvak v karateju...
Zaslovel - svetovno pa je seveda v silogizmih in neznosnih dosežkih ... vseh vrst...
npr. ČN je prebil zvočni zid...
pogovorno: on je boljši kot ČN... naklada kot ČN...
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
enka
Enka ali ena je najnižja ocena v Sloveniji ( v Nemčiji pa menda najvišja, zato se včasih malo pohvalimo, da imamo same enke ...). Za enko je v šolskem besednjaku toliko izrazov, da bi jih bilo nesmiselno izpisati posebej - raje zbrano pod nadpomenko. Nekateri:
- cvek
- šut
- šus
- bat
- špon
- kolac (iz hrv.) in mlajše kol [kou] (motivacija verjetno zaradi podobne oblike)
Slednji besedi (kolac, kol) sta postali priljubljeni okrog leta 2000, različica kolac je bila hitro pozabljena. Se je pa v tistem času govorilo: "XY, a boš ograjco postavil?" Namreč, nekdo, ki je imel redovalnico polno negativnih ocen, je imel torej polno "kolov" (v osnovnošolskem slengu), zato torej obilo gradiva, da si postavi že kar ograjo.
Gadafi
Tako Blejci že dolgo imenujejo sodoben (danes sicer ni več tako nova) bel stavbni kompleks v bližini Park hotela, ki je tudi z jezera dobro viden. Menda zato, ker jih je po svoji arhitekturi spominjal na arabski svet.
imeti krompir
Kadar ima kdo srečo oz. kadar mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil s svojim znanjem, sposobnostjo in prizadevanjem, pravimo, da "ima krompir".
Med razsvetljenskimi ukrepi Avstroogrske monarhije, nekje v času Marije Terezije, je bila bojda tudi uvedba gojenja krompirja. Kmetje se menda niso zanimali za krompir, povrhu vsega pa naj bi se tudi zelo dejavno upirali uvedbi te, za takrat nove, poljedeljske rastline. Uničevali naj bi nasade.
Imeti krompir prihaja iz zavidanja vrednega položaja avstroogrskih vojakov, ki so morali nasade krompirja varovati pred kmeti. Straženje krompirja je pomenilo imeti srečo, ker je krompir stražarje varoval pred nevarnejšimi opravili.
Verjetno se je izraz ohranil, ker je bilo najbrž pri sadilcih krompirja manj prehrambenih tegob kot pa pri bolj zadržanih kmetovalcih.
Verjetno so tudi zato belomesnato sorto krompirja, vzgojeno v začetku 60. let 20. stol. na Kmetijskem inštitutu Slovenije poimenovali Igor.
Znano je reklo: Neumen kmet ima debel krompir.
V Franciji ...
Dostopnost