Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aksa
os, pesto
V času voz z listnatimi vzmetni je bil keson dvignjen nad os. Ko so keson obremenili, se je podal proti osi. Če so ga preobremenili, je keson sedel do akse. Takrat vzmetenja ni bilo več in voz se je pogosto poškodoval.
"Naložiti do akse." Do skrajnosti preobremeniti.
"Naliti se ga do akse." Biti mrtvo pijan.
"Zatežiti do akse."
"Na mehkem terenu je z avtom možno (pogobniti) do akse."
"Ti si pa kot Aksa za Žide!" Trn v peti, bruno v očesu, iritirajoč do amena
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
fakultajkunstvo
pojav, da je z mešanjem javnega in zasebnega na fakultetah možno prelivanje denarja in vodstva fakultet poslujejo in delijo denar, kot bi šlo za zasebno fakulteto, ko terjajo državni denar pa kot da gre za javno fakulteto.
Vir: [1]
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
Kobajagi
Beseda izvira iz Srbije, vendar jo je možno zaslediti tudi pri nas. Uporablja se v situaciji, ko skušamo za neko dejanje ali pojem povedati, da se je zgodilo oz. da obstaja, čeprav se v resnici ni zgodilo oz. ne obstaja.
Primer: "Rekel je, da je prišlo na koncert kobajagi 1000 ljudi. Vsi pa vemo, da so prodali le 150 vstopnic."
Primer: "Ona je kobajagi umetnica." V resnici pomeni, da je kurba.
Legenda pravi, da se je beseda pojavljala na podlagi izjav pevca Bajage v 80. letih, ko je eksperimentiral z drogo LSD.
Podobna beseda, ki se uporablja v takšnih in sorodnih situacijah, ko aludiramo na brezpredmetnost povedanega je tudi "kao" in pa "kvazi".
Komotlih
Ena od oblik rabe besede komot (možno pisati tudi z a – kamot). Beseda opisuje stanje udobja, ki pa ni nujno vezano le na trenutek. Lahko se navezuje tudi na daljše obdobje, ko osebi zaželimo, da bi čas preživljala, kar se da udobno in brez večjih naporov. Možna raba besede npr. je; če težje breme enostavno dvigujemo preko škripca, pravimo, da je naše delo komotlih.
ločiti zrno od plev
Loćiti dobro od slabega.
Zrno so od plev ločevali, ko so žitne klase omlatili. Ko so s cepci tolkli po klasih, se je zrnje ločilo od nehranilnega ovoja (=plev). Ker je bilo zrnje težje, so zmes zrnja in plev v vetru metali v zrak. Pleve je veter odnesel, zrnje je padalo naravnost na tla.
Kasneje so umetni veter naredili v pripravi, ki se ji reče pajkel.
Ker je ljudem pojem "pleve" tuj, je možno slišati tudi "ločevati zrno od plevela".
ne jebati
ignorirati, ne upoštevati, se požvižgati na kaj
Stopnjevanja: Ne jebem pet posto!, Ne jebem žive sile!
blažje: (ne šmerglati)
Sploh ga ne šmerglam, zame ga ni.
Pozor: pozitiv ima obraten pomen, kjer je jebena stranka govorec
Ne me jebat!? (vzklik začudenja ali ogorčenja)
Ti me pa že ne boš jebal!
Ta kurc me pa že ne bo jebal!
----
Seveda je možno tudi v tretji osebi (//ne jebe 5 posto//).
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)