Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
anonimneži
Tisti ljudje,ki želijo izraziti svoje mnenje,ki ga bodo vsi izvedeli brez njegovega avtorja.
Torej kaj je tukaj Bistvo?
To je nekakšen naš notranji jaz.
dankopilič
Oseba, ki na zelo prefinjen, sofisticiran način nekomu s fino pilico brusi anal ali po domače leze v rit. Je mojster svoje obrti, nekakšen guru ritoliznikov, zato ga zelo težko zalotimo pri njegovem delu.
"Dankopilič se ni strinjal, toda vseeno je vstal in kot vsi ostali v sejni sobi tudi sam evforično ploskal in navdušeno kimal."
katoliški FDV
teološka fakulteta, (cerkveni FDV)
"S celim kupom nebogoslovnih smeri in ideoloških usmeritev pa teološka fakulteta postaja nekakšen katoliški FDV." (izjava študenta, ki je prišel s TF študirat primerjalno na FF)
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
mačka 'ma rep nazaj
Zvezo "Mačka 'ma rep nazaj!" starejši uporabljajo kot nekakšen vzgojni prijem, da bi otroke odvadili v določenih letih zelo priljubljenega odzivanja s "Kaj?". Na primer, da babica reče vnučku, naj gre po časopis, vnuček pa pravi: "Kaj?" Babica nemudoma pohiti: "Mačka 'ma rep nazaj!" Tako otrok ne ve, kaj je babica rekla vse dotlej, dokler je ne vpraša s "Prosim?"
A tudi za ta vzgojni ukrep obstaja obvoz. Odgovorimo: "Ti ga maš pa naprej, pa si ga dobr oglej!"
ali pa "Če ga nima, si ga pa prlima!"
plavi angel
Izraz modri (plavi) angel označuje policista, ki, oblečen v modro uniformo, opravlja delo varuha reda in miru in je torej nekakšen družbeni angel varuh. Sam izraz namiguje na film Josefa von Sternberga Der blaue Engel (1930), kjer je Marlene Dietrich kot Lola Lola odigrala svojo nemara najbolj znano filmsko vlogo. Lola v filmu poje tudi pesem "Ich bin von Kopf bis Fuß auf Liebe eingestelt", kar - po ljudskem prepričanju - za bližnje srečanje s policisti ne velja.
Iz Nemčije pa izvira tudi okoljska oznaka Modri angel, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje merila za varovanje okolja in zdravja ljudi ter spodbuja razvoj na področju ekologije.
> (varuh reda in miru)
Se vidjamo
Pozdrav ob koncu pogovora, ponavadi po klepetalnicah. Uporablja se v pogovorih ko vemo da bomo osebo videli v kratkem in brez končnega pozdrava (adijo,...). Sliši se nekakšen italijaski naglas.
npr.
**A: Dobro se vidjamo
**B: adijo!
**A: *A went offline*
slonovon v trgovini s porcelanom
oz. slovon, je zelo nerodna oseba, še bolj nerodna kot slon v trgovini s porcelanom, ker slovon je nekakšen mastodont ali behemot, ki ga je iznašel medvedek Pu, ko je zasledoval svoje stopinje okrog drevesa.
šauflanje
beseda se na štajerskem koncu tradicionalno uporablja za kidanje snega pozimi. Beseda izvira iz nemščine, kjer se uporablja naveza za lopato ("schaufel" - /šaufel/) in njeno popačenko - "šafla".
V zadnjem času pa prihaja vedno bolj do izraza njena povezava s plesom, čago, pitjem, nekakšen prevod iz angleške različice 'shuffling'
primeri uporabe:
- (tradicionalno) "Jojmene, koliko snega! Kdo gre šauflat ven?"
- (novo) "Gremo ga šauflat!", "Vsaki dan ga šauflamo!", "Sosedi so ga šauflali celo noč, sploh se nisem mogla učit."
tozdiranje
Slovar tozdiranja
TOZD – temeljna organizacija združenega dela
tozdeti – sprejemati temeljne akte tozda
tozdirati – netozdno družbo spreminjati v tozdno
potozdevati – biti za tozd, kadar je to skrajno potrebno
potozditi – doseči, da se vsi delovni ljudje organizirajo v tozde
potozdovati – gojiti ustanovitev tozdov
tozdacija – pobiranje prispevkov v tozdih
tozdarija – prenagljeno ustanavljanje tozdov tam, kjer jih ni treba
tozdakanje – splošna razprava o potozdovanju nasploh
tozdikanje – iskreno veselje nad ustanavljanjem tozdov ob navzočnosti najvišjih političnih veljakov
tozdogram – tabela gospodarjenja v tozdu
tozdura – težke ure v nelikvidnem tozdu
tozdokrat – živo nasprotje tehnokrata
tozdišče – več popolnoma neurejenih tozdov
tozdoj – zapisnikar, ki piše o vojni in miru med tozdi in v njih
Tozdogoj – patron tozdov, priporočljivo novo slovensko ime
tozdon – posebno velik tozd
tozduh – nasprotnik novih gospodarskih in političnih tokov
tozdendum – referendum o priključitvi enega tozda k drugem...