Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
afne guncati
Afna je opica, guncanje je zibanje - torej zibati opice.
Izraz afne guncati pomeni zafrkavati se. Zafrkavati se pomeni stresati šale, neresno se obnašati, spakovati se in pačiti.
Opice menda rade posnemajo. Kar privede do afengunca. Mati in potrošnica Monika je v okviru projekta Dresscode povedala: "Zdaj je DJ in nosi bolj modne stvari. Na srečo so še vedno v nekem normalnem cenovnem razredu - mislim, še vedno ni tako, da bi za neko majco, zato ker afengunc gor piše, moral dat trideset jurjev.//
Leta 1992 je France Bučar, predsednik državnega zbora, s to frazo zavrnil poslanca Vitomila Grosa (gl. "(banana s Krana)"). Odtlej je guncanje afen vključeno v strokovno terminologijo slovenske politike, znano kot "Bučarjeva etična sintagma". (vir)
A takoj al prec?
Prijazno in zvedavo vprašanje je pravzaprav odgovor na neko željo ali prošnjo, ki ji ni mogoče ustreči, ker ni na voljo dovolj časa ali manjka kaj drugega bistvenega.
Primerjaj: A kuj al zdej?
Možen je spodbuden odgovor: Nemogoče naredimo takoj, na čudeže je treba malo počakati, na željo tudi čaramo!
berinirati
Opravljati neko stvar veliko časa in jo na koncu zasrati. Berinerju, ki jo še posebej temeljito zaserje, pravimo tudi (drekober).
"Meštera sta berinirala celo leto, a nakoncu naredila nič."
Borbati se
Športni neologizem neznanega izvora in letnice, verjetno pa novejše izdelave (po letu 2000). Ni povsem jasno ali gre za ponesrečeno in nepravilno rabo glagola boriti se, ali za izraz, ki označuje neko drugo, neznano dejavnost. Predvsem v radijskih in TV izjavah slovenski športniki in športnice pravijo, da se na tekmovanjih ne borijo, ampak "borbajo". Tako kot se ljudje od nekdaj v vojnah ne "vojnajo", se tudi v borbah ne "borbajo".
Primer: "Na današnji tekmi se kljub poškodbam v moštvu nismo dali, borbali smo do konca!"
(borbanje)
čelešnk
Stopnička za vzpon na krušno peč.
Marsikdaj so sedeli na čelešniku, ker je bilo na vrhu peči prevroče, ker so imeli boljši pregled nad prostorom, ker so tako hitreje skočili s peči, ker je na (turn) dal neko stvar, ki jo je delal, obdeloval, jedel...
b) tudi držalo, klešče za svetilno trsko
Dober konj dvakrat vleče
Ta fraza nima nobene zveze z bolj umazanimi mislimi. Uporabljamo jo namreč takrat, ko gre nekomu neko delo večkrat dobro od rok. Veliko se je uporablja pri kartah, ko nekdo dvakrat dobi veliko točk.
Frazo lahko enačimo z primorskim stavkom: (S polno ritjo je lahko srat.), in v osnovi pomeni enako.
drugače
Še eno mašilo. Zamenljivo s sicer. Uvaja neko novo informacijo, ne pa nasprotja, kot je to v knjižnem jeziku.
Primer (dopisovanje dveh študentov o izpitu):
URŠKA: Čudno, da se nisva videla. Mogoče si prišel malo kasneje, pa si pisal z živilci v D1, ker nas so prestavili v Ž3. Kako ti pa je šel test?
ROLI: Ja, res sem pisal v Ž3, pol se pa zato nosva videla. Drugače pa je bil izpit kar OK.
V knjižnem jeziku bi zadnjo poved mirno napisali tudi brez drugače/sicer, ker dejansko nima nikakršne protivne vloge. Dano besedo bi uporabili le v takšnem primeru: Peta naloga je bila res težavna, pa tudi z verižnimi indeksi sem se matral. drugače pa izpit ni bil težak. V pogovornem jeziku drugače uvaja nov odgovor (prvi je bil, kje sem pisal izpit, drugi, kako sem ga odpisal).
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
ekskuzar
Opravičevalec
Učenec, ki se bodisi vljudnostno bodisi izogibalno vedno opravičuje in izgovarja
Starš, ki svojemu otroku v šoli nekritično opravičuje ali ga zagovarja tudi takrat, ko je očitno kriv ali napravil neko neumnost ali ko je očitno kolobodja pa ga predstavlja kot zavedenca, ki so ga drugi prepričali v neustrezno ravnanje
2. Nekdo, ki ves čas že v napovedi uporablja - se že vnaprej opravičujem. Ali omiljuje svojo zajedljivost ali cinizem s sori ali sorči