Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
begêcl
Izraz pomeni dekletovega fanta, ljubimca, spremljevalca, znanca, ki ji "dela družbo". Raba sega najmanj v sredino 20. stoletja, po vsej verjetnosti pa še bolj nazaj - v čase, ko je na pogovorno slovenščino močno vplivala nemščina. Domnevno korenini v nemški besedi begegnen - srečati. Končnica je najbrž izposojena od izraza šacl, ki ima podoben pomen.
bombnik
debela napadalna ženska
"Ma kakšen (avion) od babe?!? Ona je bombnik!!"
V spominu starejših je oznaka (debelaberta) - na nemški supertop
čiza
ČZ, češkoslovaški motor, Česka zbrojovka, CZ, čezeta
"Nemški policaji z bemflni, češki s cizami, vzhodnonemški z mizami."
debelaberta
nemški kanon velikega kalibra
oznaka za debelo žensko
"Ima tako debeloberto, da se z njo med podnimi vrati ne moreš srečati."
debela berta
To je bil znameniti nemški top zelo velikega kalibra iz prve svetovne vojne. Dandanes pa bi bila to lahko oznaka za kakšno res debelo in veliko žensko, recimo prodajalko v bližnji delikatesi.
Debelo berto poznajo vsi, ki so nekoč hodili čez mejo (ena izmed prvih trgovin na desni strani na mejnem prehodu Šentilj) v Avstrijo kupovat prašek, agrume, kavo in petarde.
iti k debeli Berti je pomenilo iti v Avstrijo (več v pripombi)
Debela Berta je tudi ime zajetnejše osebe v Pikici in Tončku, povesti nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kaestnerja. Njen oboževalec je Vražji Robert.
delati se francoza
sprenevedati se, narediti se neumnega, oditi brez pozdrava
Sprenevedati se. Po francosko oditi: oditi na hitro, brez slovesa, kot so po Napoleonovem padcu francoski vojaki brez slovesa zapuščali slovenske kraje.
Zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v Dresdnu (Nemčija).
Sloviti virtuoz Louis Marchand, organist in čembalist na dvoru kralja Louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah. Takrat manj znani Johann Sebastian Bach ga je izzval na glasbeni dvoboj.
Marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval Bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
P.S. Francozi pa rečejo, da se je nekdo naredil Angleža.
Dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
din
nemški industrijski standard (Deutsche Industrie Standard); merilo visoke kakovosti
"A bojo šraufi zdržal?" "Ziher! So po dinu!"
iti po francosko
oditi brez pozdrava oz. slovesa
narediti se neumnega
zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v dresdnu (nemčija).
sloviti virtuoz louis marchand, organist in čembalist na dvoru kralja louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah, s strani takrat manj znanega johanna sebastiana bacha, izzvan na glasbeni dvoboj.
marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
več o tem bo mogoče prebrati v zelo nenavadni knjigi "psi", ki bo izšla 7.7.2009 in bo med drugim razkrila eno največjih glasbenih skrivnosti, povezanih s tem dogodkom.
kavl
Japonski motor.
Za razloček od hond (hondič, hondica), jamah (jamči, jamca, jamahica) in suzukijev (suzič, suzica, suzka) naj bi bil bolj moškega značaja. Zato tudi trda ljubkovalnica na -l, ki se za ostale (da bi bili jaml, suzl ali hondl) ni nikoli uveljavila. Se je pa za nemški bemfl/benfl.
"Noben drug tok ne potegne. Edin kavl ti jajca v rit zabije."
Lublana
Slovensko glavno mesto, katerega ime se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa večinoma nemško Laibach. Z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil, so Lublano po 1818 začeli pisati Ljublana, kmalu zatem pa Ljubljana. V vseh slovenskih narečjih je imenuje Lublana, ne glede na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni vpliv, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena. Kar pa je daleč od mišljenja nekaterih, da se Lublana izgovarja le v Lublani in okolici. Izobraženci iz drugih narečnih skupin so prepričani, da se pravilno izgovarja Ljubljana, čeprav se tudi v njihovem lastnem narečju izgovori Lublana.
Lublana se imenuje tudi v vseh zahodno slovanskih jezikih, in "Kajkavščini", razen v Srbščini in hrvaščini, ki se je navzela srbskih knjižnih vplivov. Praktično je to ime razširjeno po celi slovanski Evropi, razen na Balkanu.
V dolensko-notranjskem področju se Ljubljna izgovarja kot əlblêana.
Žal se v medijih spodbuja napačno izgovorjavo imena našega glavnega mes...