Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
bejž no!
cinična opazka, ko nekdo izjavi nekaj kar je morda sicer nenapisano, a povsem očitno
A: Naši politiki so vsi skorumpirani.
B: Bejž no! A to si danes ugotovil?
how yes no? fucking vagina
Gre za prevod pogosto slišane besedne zveze, v angleščino, ki služi kot izraz jeze, nad človekom, ki nas je opetnajstil, kaj pozabil, ali nam laže v obraz. Pogosto se uporablja v poznih večernih urah in se prileže ob raznoraznih konfliktih in v trenutkih ko želimo koga sprovocirati.
-Zakaj, in kdaj je prišlo do prevoda, ni znano.
Torej:
-"Kako da ne? Prokleta pizda."
------------------------------------
Pripomba:
Prvič slišal ta izraz v legendarni bosanski satirični oddaji Top lista nadrealista (konec 80. let), ko Đuro odhaja za ambasadorja. Na vprašanje ali se je naučil jezik, ki ga bo potreboval slednji odgovori "How yes no" in ponosno obrazloži, da to pomeni v takrat še srbohrvaškem jeziku "kako da ne".
Kurba ne dajla no!
Vzklik ki se uporablja, ko neka stvar oz aparat ne deluje in si že rahlo razpizden.
Primer
no, pustimo zdaj to
Gre za pragmatični frazem, s katerim zamenjamo temo pogovora, ko začutimo, da bi lahko v pogovoru naleteli na temo, ki bi bila za nas neprijetna. Zaradi pogoste rabe se frazem rabi tudi že ironično oz. samoironično, ko želimo namigniti, da imamo tudi sami izkušnje z obravnavano temo. Seveda je frazem efektiven samo, če vsi navzoči vedo, na kaj se namiguje.
Primer:
Oseba A (moški, zaprisežen monogamist): Zvestoba je temelj vsakega dobrega razmerja.
Oseba C (ženska, poročena): Tako je, moža bi takoj zapustila, če bi me varal.
Oseba B (moški, ki ga je pred kratkim zapustilo dekle, ker jo je varal): No, pustimo zdaj to.
Lahko ga uporabljajo tudi profesorji/ce na srednjih šolah ali kakršnikoli drugi pedagogi, kot se zavejo, da imajo njihovi učenci več znanja o nekaterih stvareh kot pa oni sami.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
abrnik
Abrniki ali v gorenjskem narečju abrnki so izločki živali, ki se jim nabirajo po zadnjici in okoli nje ali pa po nogah. Mislim, da se ta izraz ne uporablja več. Npr. 'Spucaj no že enkrat vaši kravi Liski te abrnke, k že preklemano smrdi.'
(V SSKJ je "abrnik" zapisan kot "abranek".)
V znani Soldaški abecedi Slavka Osterca, po napevu slovenske narodne Dekle, daj mi, je zadnji verz prve kitice:
... abrank od kocin visi.
V okolici Ljubljane uporabljamo obliko "abrenk".
apn
1. APN - model Tomosovega mopeda
"Nima motorja, ampak APN."
"Ah, z APN-om se okoli vozi!"
2. Moderen izraz za stanje, ki je slabo, bedno, zanič, v pizdi ...
Prvič se pojavi v ljubljanski soseski Vič ob koncu 20. stoletja. Zaradi močnega vpliva Viča izraz hitro prevzame tudi ostala ljubljanska mladina. Najpogosteje uporabljena besedna zveza je (Cel apn|čist apn).
Kratica od: Ah Pojdi No! (a pejt no)
3. Ime modela APN 6S je bilo na jugu često tolmačeno kot "Avtomatsko Paljenje Nogom šestputa Snažno"
Podoben zadetek: ščiš Koncert Damjana Murka je navaden ščiš.
A s kej kač vidu?
Se mu reče če naklada nesmisle.
bejži, bejži
ma dej nehi, no
ne me basat
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
babilonski stolp
V življenju popotnikov imata razumevanje in nedoumljivost tudi svojo dobro stran. Nerešena uganka se bolj prime našega razuma kot takoj razumljene besede, ki jih spravimo v predal za glasove brez presenečenj. Med kratkim bivanjem v kurdistanskem zaporu mi je zapornik zastavil vprašanje kaj je "bel grad brez vrat". Ves čas, ko sem v glavi obračal uganko, ne da bi jo rešil, se mi ji prikazoval sobesednikov obraz. Vrnil sem se v Tabriz, in ko sem nehal ugibati, mi je moja študentka rekla: "No, seveda, to je vendar JAJCE, otrok bi uganil." Obraz jetnika je izginil hkrati z mojo neodločnostjo, kar dokazuje da nas le ta veže na soljudi vsaj toliko kot gotovost in jasnost. Kar nas vodi naravnost kakor puščica do Babilonskega stolpa.
Naj za agnostike v dveh besedah ponovim zgodbo kot je zapisana v Stari zavezi. Ljudje so vsi govorili isti jezik in so si vtepli v glave, da bodo zgradili stolp, ki bo segal do neba. Jehova, ki se s podvigom ni strinjal, je iznašel stotine različnih jezikov in zmeš...