Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
podboj
Izraz poleg primarnega pomena označuje ženski del telesa od zadnjice navzdol. Noge predstavljajo navpični stranici podboja vrat, rit pa vodoravno.
Legenda pravi, da je izraz izumil Dolenjec, ki si je med pitjem šestega piva v gostilni ogledoval žensko z dobro postavo, ki je stala pod podbojem. Ženska se je obrnila in opazila, kako jo moški požira z očmi, ter se zadrla nanj: "Kaj pa tako zijaš?!" Dolenjec pa je, rahlo odžejan in ob pogledu na podboj, bleknil prvo stvar, ki mu je šinila v glavo: "Nič, samo podboj si ogledujem."
Primer:
"Uf, poglej, kakšen dober podboj ima tista ženska."
šauflanje
beseda se na štajerskem koncu tradicionalno uporablja za kidanje snega pozimi. Beseda izvira iz nemščine, kjer se uporablja naveza za lopato ("schaufel" - /šaufel/) in njeno popačenko - "šafla".
V zadnjem času pa prihaja vedno bolj do izraza njena povezava s plesom, čago, pitjem, nekakšen prevod iz angleške različice 'shuffling'
primeri uporabe:
- (tradicionalno) "Jojmene, koliko snega! Kdo gre šauflat ven?"
- (novo) "Gremo ga šauflat!", "Vsaki dan ga šauflamo!", "Sosedi so ga šauflali celo noč, sploh se nisem mogla učit."
žur
Zabava, po možnosti z veliko udeleženci, pitjem in glasbo. Tudi neurejeno, kaotično dogajanje (npr.: "Voziti po neapeljskih ulicah je pravi žur."). Lahko se uporabi tudi ironično, za neprijetno situacijo (npr.: "Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur."), gl. tudi (žurka).
Pogosto v zvezi "žur do jutranjih ur".
Pojem žur (iz katerega je ljudska jezikovna domiselnost potem razvila pojme, kot so žurka, žuriranje, žurer ipd.) prihaja iz francoskega (a zlasti v nemškem prostoru uporabljanega) izraza "jour fixe", ki pomeni "določeni dan". Preden so ljudje hodili na žure, so se torej dobivali na žurfiksih. Gre za dan, ko se neka, navadno ožja skupina ljudi redno dobiva (npr. "vsak drugi četrtek", "vsak prvi torek v mesecu" ali "vsak zadnji petek v tednu"), recimo na taroku, druženju kar tako ali morda ob stalni mizi v lokalu (štamtiš). Za člana takšne skupine je žurfiks sveta zadeva in odveč je pričakovati, da se bo udeležil katerega koli dogodka (najsi bo to gledališka pre...