Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Mejte se, speljte se
Najpogosteje kot odslovitev motečega ali ovirajočega osebka iz svoje neposredne okolice, bližine.
Primerljivo s: Pojdi in se jebi
pejd u tri kište
Gre za še en izraz izmed družine izdrazov, s katerimi sogovorca sankcioniramo tako, da ga pošljemo stran od sebe, v neki drugi prostor. Gre za težnjo, da se človeka, ki nam ni po volji, želimo fizično znebiti. Podobni izrazi so še: ''pojdi se solit'', ''pojdi nekam'', ''pojdi v p. m.'', ''pojdi v pičku maternu'' z varianto ''pojdi v pičko materno'', ''pejd v rit'', ''pejd v kurac'', predvsem pa (pejd u tri pirovske) (kište?) ...
V zgornjih primerih gre za direktno velevanje, znane pa so tudi indirektne fraze: ''naj gre u tri kište'', ki se lahko nanašajo na živo ali neživo entiteto.
apn
1. APN - model Tomosovega mopeda
"Nima motorja, ampak APN."
"Ah, z APN-om se okoli vozi!"
2. Moderen izraz za stanje, ki je slabo, bedno, zanič, v pizdi ...
Prvič se pojavi v ljubljanski soseski Vič ob koncu 20. stoletja. Zaradi močnega vpliva Viča izraz hitro prevzame tudi ostala ljubljanska mladina. Najpogosteje uporabljena besedna zveza je (Cel apn|čist apn).
Kratica od: Ah Pojdi No! (a pejt no)
3. Ime modela APN 6S je bilo na jugu često tolmačeno kot "Avtomatsko Paljenje Nogom šestputa Snažno"
Podoben zadetek: ščiš Koncert Damjana Murka je navaden ščiš.
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
Diži sidro
Pojdi, vstani, gremo.
Tudi: Dvigni sidro! Fraza se uporablja največkrat v situaciji, ko se več ljudi hkrati nekje "zasedi" (gostinski lokal, obiski ...)
Oseba x izreče frazo osebi y v znak odprave nekam drugam, največkrat domov.
drengljati
drengljam nedov., drengljáj;
//buditi, prebujati, predvsem iz trdnega spanca in iz zasanjanosti//: vsako jutro jo je morala drengljati, da ne bi zamudila avtobusa
zdrengljati dov.; pojdi in zdrengljaj zaspanéta, da ne bo celega dneva prespal
Godovič levo
Sopomenka za Idrijo, ki je znana predvsem po svoji zdravstveni ustanovi, umobolnici. Godovič levo ali drugače: "Pojdi v Idrijo!", "A si iz Idrije?", "A si zbežal v Idrijo!?" ...
Te fraze uporabljajo predvsem na Primorskem, ko hočejo nekomu reči, da je nor ali malo čez les.
Pripomba: na Obali se uporablja izključno "Kalce levo", Goriška in Vipavska dolina pa "Godovič levo".
hoj ča
Primorski izraz (kraševskega izvora), namenjen osebi, ki govorca razjezi. Sopomenka izrazom (bes te plentaj) ali (vrag te pocitraj), lahko tudi v šaljivem smislu.
Tudi v polni različici hodi ča, kar pomeni pojdi tja.
A: "Ahaha, kakšno faco si naredila, ko si videla uno plastično kačo!"
B: "Ma dej hoj ča, mona."
Dostopnost