Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
slovenske Benetke
Vipava, Kostanjevica na Krki
Benetke (Venetia) so mesto, ki je očaralo svet. Vzdiguje se praktično iz vode in nas očara z vsem marmorjem in barvami, visokimi zvoniki in izboklimi kupolami, levi z ratprtimi krili in knjigami. Za mnoge so Benetke čarobno mesto. Ni čudno, da so se zato različni narodi spustili v iskanje svojih Benetk. Tako poznamo Zahodne Benetke = Amsterdam, Severne Benetke = Stockholm ali Sankt Petersburg (tu je zadeva malo nedorečena, ker je bivši Leningrad včasih bolj zimski, leden in snežen kot Stockholm; kljub temu sem slišal tudi že različico Vzhodne Benetke za Sankt Petersburg), Benetke na Labi = Dresden in končno še Slovenske Benetke.
Izraz Slovenske Benetke se najpogosteje povezuje s Kostanjevico na Krki, predvsem zaradi dejstva, da je zgrajene na umetnem otoku sredi Krke, ki lahko tudi poplavi bližnja polja. Samo naselje ni veliko in tudi ne tako razkošno kot "preostale Benetke", toda v svojem strogem središču ohranja lepo staro stavbno dediščino (kmečke hiše, ce...
slovenske sklanjatve
# imenovalnik (nominativ) - kdo ali kaj?
# rodilnik (genitiv) - koga ali česa?
# dajalnik (dativ) - komu ali čemu?
# tožilnik (akuzativ) - koga ali kaj?
# mestnik (lokativ) - pri kom ali pri čem?
# orodnik (instrumental) - s kom ali s čim?
# (fužilnik) (čefurativ)
# bežalnik (fugitiv) - kdo in kam? > gl. vir
# podkupovalnik (koruptiv, tudi koruptivnik) - komu in koliko?
# nategovalnik - koga in kdo?
# odstopnik - čemu in zakaj?
# prepisovalnik - od koga in kdaj?
# narekovalnik (diktatnik) - kdo in komu?; (čeprav se navadno ve)
# vbodnik (koitus) - koga in kam?
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
''Franclu ni še noben ušu!''
Stavek, ki bo, po zaslugi prve slovenske grozljivke Idila, postal kulten. V filmu se predstavi ne le kot zastrašujoča grožnja temveč tudi suverena napoved srhljive prihodnosti - situacijo brezdvomno nadzoruje on; nihče mu nikoli ne uide. He is so good. In tega se zaveda.
"Franclu ni še noben ušu!" je samozavesten odgovor na kakršnokoli pohvalo, ki jo oseba prejme. Alternativa taki reakciji je lahko tudi preprosta: "Ja, itak/normalno" ali "Vem, da obvladam". A stavek "Franclu ni še noben ušu" doseže večji učinek. Priporoča se dodatek (samo)ironičnega nasmeška.
Primer: "Čestitam, da si naredil izpit!"
"Hja, Franclu ni še noben ušu!"
(Se lahko nadaljuje v...)
"Danes zgledaš super!"
"Franclu ni še noben ušu!"
abrnik
Abrniki ali v gorenjskem narečju abrnki so izločki živali, ki se jim nabirajo po zadnjici in okoli nje ali pa po nogah. Mislim, da se ta izraz ne uporablja več. Npr. 'Spucaj no že enkrat vaši kravi Liski te abrnke, k že preklemano smrdi.'
(V SSKJ je "abrnik" zapisan kot "abranek".)
V znani Soldaški abecedi Slavka Osterca, po napevu slovenske narodne Dekle, daj mi, je zadnji verz prve kitice:
... abrank od kocin visi.
V okolici Ljubljane uporabljamo obliko "abrenk".
afne guncati
Afna je opica, guncanje je zibanje - torej zibati opice.
Izraz afne guncati pomeni zafrkavati se. Zafrkavati se pomeni stresati šale, neresno se obnašati, spakovati se in pačiti.
Opice menda rade posnemajo. Kar privede do afengunca. Mati in potrošnica Monika je v okviru projekta Dresscode povedala: "Zdaj je DJ in nosi bolj modne stvari. Na srečo so še vedno v nekem normalnem cenovnem razredu - mislim, še vedno ni tako, da bi za neko majco, zato ker afengunc gor piše, moral dat trideset jurjev.//
Leta 1992 je France Bučar, predsednik državnega zbora, s to frazo zavrnil poslanca Vitomila Grosa (gl. "(banana s Krana)"). Odtlej je guncanje afen vključeno v strokovno terminologijo slovenske politike, znano kot "Bučarjeva etična sintagma". (vir)
alikvotni toni
Alikvotni toni niso toni, ki ostanejo od glasbenih kvot. To ni tistih 40%, ki ostane od glasbe, katero morajo vrteti slovenske radijske postaje od 28.01. 2016
curakar
1. fizični delavec
2. falično obdarjeni moški
Izvor besede bi znal biti povezan z nemškim predlogom zu 'pri' in ne s spolnim organom: pri zidavi ima najnižji položaj med fizičnimi delavci tisti, ki meša beton, ki stoji pri raki 'lesenem koritu' za beton. Ali pa je do kombinacije nemškega predloga in slovenske besede raka (ki pa je tudi nemškega izvora) prišlo prav zaradi spolne konotacije.
Izvor spolno konotirane besede je lahko slovenski, saj izhaja iz besede curak 'penis', ta pa iz glagola "cureti" 'curljati', kajti iz penisa curlja tekočina.
čapac
Čapac je Slovenec, ki se ima za pripadnika oziroma državljana nekatere od ostalih 5 socialističnih republik SFRJ, čeprav izvira iz slovenske družine in je v največ primerih doma iz največjih rovt, z njihove strani tako oklicane "šume" (beričitaj: gozda ) .
Tesno je povezan s svojimi "jarani" (beričitaj: prijatelji ) z "juga" (beričitaj: čefurji ), ki so se priselili v Slovenijo in so Balkanskega porekla, vendar so pristaši turbofolka, tako čefurje lahko razlikujemo od ostalih strpnih jugoslovanskih bratov in pa tudi sester. Čapce večkrat srečamo na ulicah,so najglasnejši osebki, čefurji ponavadi ne delajo takih problemov kot oni.
Mučijo se s srbohrvaščino in so "žešči"(beričitaj: zajebani ). Sledijo top modi na tržišču in imajo radi dobre avtomobile in "ufurana"(beričitaj: znotraj njihove subkulture ) dekleta.
Ko so trezni in tudi, ko niso, cenijo red in disciplino na igriščih, kjer se igrajo otroci.
delati se francoza
sprenevedati se, narediti se neumnega, oditi brez pozdrava
Sprenevedati se. Po francosko oditi: oditi na hitro, brez slovesa, kot so po Napoleonovem padcu francoski vojaki brez slovesa zapuščali slovenske kraje.
Zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v Dresdnu (Nemčija).
Sloviti virtuoz Louis Marchand, organist in čembalist na dvoru kralja Louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah. Takrat manj znani Johann Sebastian Bach ga je izzval na glasbeni dvoboj.
Marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval Bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
P.S. Francozi pa rečejo, da se je nekdo naredil Angleža.
Dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.
dinozavrova jajca
v belo plastiko ovite bale sena
Novejši pojav na domačih travnikih (od sredine 90-ih let dalje). Bale sena, ovite z raznobarvno silažno plastiko, izpodrivajo klasično spravljanje sena (s tem pa tudi puhalnike in kozolce) ter pomembno prispevajo k novim vedutam slovenske krajine. Bale nastopajo sicer v več barvah, bele pa zaradi okrogle oblike in velikosti spominjajo na dinozavrova jajca.
Šušlja se, da si je izraz izmislil snemalec nacionalne televizije, saj mu bale (pre)večkrat pokvarijo sicer lep kader s pristno slovensko pokrajino.