Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
AFŽ-praznik
1) Po eni od razlag je dan žena oziroma osmi marec tudi praznik AFŽ (afeže). Takrat je zelo lepo in prav, da so ženske deležne vsega, od A do Ž in še F* vmes.
2) AFŽ – Antifašistična fronta žena, ustanovljena med NOB leta 1942 v Foči kot politična organizacija žensk (v partizanskih vrstah je bilo veliko žensk). Slovenska AFŽ je bila ustanovljena 16.10.1943 na ženskem kongresu v Dobrniču (zahtevale so enakopravnost in splošno volilno pravico, ki je do tedaj ženske niso imele). Leta 1953 se je AFŽ preimenovala v Zvezo ženskih društev; več: Enc.Slovenije.
3) Osmi marec je bil uzakonjen kot dan žena. V drugi Jugoslaviji so tega dne v različnih okoljih prirejali za žensko populacijo proslave, pogovore, razprave, srečanja, sprejeme, svečane večerje. Ženske pa so si poleg pozornosti želele tudi zabave in veseljačenja. Pogosto so taka veseljačenja presegla mero dobrega okusa, zato so ta dan tudi poimenovali PRAZNIK AFŽ, kajti tega dne so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele...
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
aksa
os, pesto
V času voz z listnatimi vzmetni je bil keson dvignjen nad os. Ko so keson obremenili, se je podal proti osi. Če so ga preobremenili, je keson sedel do akse. Takrat vzmetenja ni bilo več in voz se je pogosto poškodoval.
"Naložiti do akse." Do skrajnosti preobremeniti.
"Naliti se ga do akse." Biti mrtvo pijan.
"Zatežiti do akse."
"Na mehkem terenu je z avtom možno (pogobniti) do akse."
"Ti si pa kot Aksa za Žide!" Trn v peti, bruno v očesu, iritirajoč do amena
beg možganov
iz angl. brain drain*; odseljevanje visoko izobraženih kadrov iz države (za razliko od (gastarbajter|gastarbajterstva), ki označuje izseljevanje nekvalificiranih delavcev)
Izredno slikovit metaforičen izraz za strateško gospodarsko izgubo se je prijel tudi v znanstveni, sicer popolnoma ekonometrični obravnavi (gl. poglavje 2.1, Opredelitev pojma) in se celo nadgrajuje: Beg možganov, pridobitev možganov in možganski odpadki (iz angl. brain gain, brain waste; gl. vir).
Prevladuje raba v očitajočih povedih ali grožnjah, uperjenih proti državi, v bistvu pa podpira razumevanje človeka kot surovine (prim. izraz človeški viri). En od glavnih razlogov za beg možganov iz Slovenije je (pranje možganov) doma. (vir)
*izraz uvedla British Royal Society za pojav izseljevanja znanstvenikov in tehnologov iz VB v ZDA v 50-ih in 60-ih letih. V Jugoslaviji takrat vznikne pojav (gastarbajter|gastarbajterstva).
--
Mogoče gre v sodobni Sloveniji bolj za beg JAJC - saj samo jajčeslavi odpujsajo ... ovce ostajajo ...
Brad Pitt?
Fonetično B' rad pit (Bi rad pil?). Podobnost z imenom igralca se izkorišča v raznih situacijah: lahko kot šala ( A veš kdaj bo nehal Brad Pitt, takrat ko bo začel Pete Sampras) Ponavadi pa ko ima gost prazen kozarec (A Brad Pitt?)
burek
burek -a m (u) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; mesni burek; slani štrudel
Njegova germansko-slovanska ustreznica je štrudelj (jabolčni/sirov zavitek; ljubko imenovan tudi burek sa šećerom, predvsem po prizoru iz filma Kajmak in marmelada, ko Džuro Tanji reče, da njena mama peče burek sa šećerom).
V pogovornem jeziku pomeni burek tudi bedaka, nesposobneža. Primer: "Ste pa res eni bureki!" Seveda je v tej žaljivi rabi besede bolj ali manj prikrita šovinistična ali rasistična vsebina; burek v tem pomenu implicira zabitega in nesposobnega južnjaka, Balkanca oz. Orientalca. Znani ljubljanski grafit iz 80. let je razglašal: BUREK? NEIN, DANKE! Pomen grafita je bil, kajpada, jasen: nočemo Juge, Balkana in Orienta, temveč Zahod, Nemčijo in Evropo.*
Branko Gradišnik je svoje čase govoril, da je burek beseda, ki združuje Vzhod in Zahod. Če namreč prebereš "burek" nazaj, dobiš besedo "kerub" (//Kerub, jej burek!//). Njegovo interpretacijo bi nemara lahko malce...
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP
čuk
Popularen nadomestek za tisoč tolarjev. Malo manj pogost danes: npr. čuka evrov.
Izvor iz angleške besede za tisoč dolarjev: "Bucks - //baks" v prevodu žival iz rodu uharic - čuk.
Po letu 2000 se je zelo razmahnilo, da smo mladi (takrat srednješolci ...) bankovcu za 1000 tolarjev, pogovornemu jurju (govorilo pa se je že tudi "prešeren", ker je bila na njem podoba tega pesnika, kakor je "cankar" pomenil desettisočaka: en'ga cankarja mi dej!), začeli govoriti čuk. CD je takrat stal 2 čuka, kak pulover pa 5 čukov. Poceni je bilo samo pol čuka.
Danes sta zaradi evra, ki tolikšnih zneskov ne omogoča v vsakdanji rabi, oba izraza izginila. Res pa je, da je njuna raba upadla že prej.
Čuk pa rečemo pogovorno tudi nekomu, ki se nam zdi umsko preprost in štorast. Primer: "Ti, pa si čuk!" ali pa "Proklet čuk-čukast!"
damenval
ženska izbira; dame volijo
Načelno mora moški prositi žensko za ples. Izjema je takrat, ko je zaradi manjšega števila moških, potrebno izbiro urediti drugače. Da niso lepe ženske ves čas v obtoku, grde pa sedijo.
delati se francoza
sprenevedati se, narediti se neumnega, oditi brez pozdrava
Sprenevedati se. Po francosko oditi: oditi na hitro, brez slovesa, kot so po Napoleonovem padcu francoski vojaki brez slovesa zapuščali slovenske kraje.
Zelo verjetno se je ta fraza razširila zaradi zanimivega dogodka, ki se je pripetil leta 1717 v Dresdnu (Nemčija).
Sloviti virtuoz Louis Marchand, organist in čembalist na dvoru kralja Louisa XIV, je bil na svojem potovanju po nemških deželah. Takrat manj znani Johann Sebastian Bach ga je izzval na glasbeni dvoboj.
Marchand naj bi na predvečer tekmovanja skrivaj prisluškoval Bachovim pripravam in nato še v isti noči nenapovedano odpotoval, ne da bi o tem kogarkoli obvestil.
P.S. Francozi pa rečejo, da se je nekdo naredil Angleža.
Dvoboj je tako odpadel, nemški zlobni jeziki pa so frazo "iti po francosko" začeli uporabljati za tiste, ki se naredijo neumne in odidejo brez besed ali pozdrava.