Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Njega dni
Časovni prislov, ki izraža ne natančneje določen čas v bolj oddaljeni preteklosti. Izraz je pogosto uporabljen s pridihom obžalovanja, spominjanja, primerjanja s sedanjim stanjem.
Bolj nevtralni izrazi so //včasih//, //nekoč// in //davno//.
Primera iz Praprotnikove pesmi Njega dni!, 1844:
1. "Njega dni so časi bili! / Pač ko bi se povernili!"
2. "To saj njega dni ni bilo, / Tode se je premenilo!"
Kdo je »on« se ne ve oz. je brez pomena. Po nekaterih virih naj bi bil Jezus Kristus in naj bi izraz torej pomenil //za časa Kristusovega življenja//. Tudi če je to res, se je danes pomen izraza razširil in se ga v tem smislu ne uporablja več.
ani
Tolminska univerzalna beseda, ki lahko pomeni karkoli. Pomen je določen iz konteksta besedila.
Ena od večjih odlik besede je vsestranska uporabnost, ki ni omejena le na samostalniško besedo, ampak lahko nadomesti katerokoli besedno vrsto. Npr. Bejž po tist anegastn ani zad' za anem, da poanegam ano.
Pogosto v rabi po nekaj kozarčkih rujnega, ko začne primanjkovati besednega zaklada (// Dej mi še en ani. ). Včasih je to dober način, kako se izognemo eksplicitnemu imenovanju kočljivih situacij, stanj ipd. (//Mal sva se anegala. pomeni Malo sva se otipavala. Toda pazi na kontekst: npr. Nehi me anegat. pa navadno pomeni: Ne mi težit! ), preklinjanju ( Zaanegano! ) ali pa enostavno optimiziramo pogovor (npr. namesto Priklopi mi pnevmatsko kladivo, da poglobim ta predel. rečeš: Prklop mi ani, da poanegam ano. )
batafukerji
izraz za gumijaste škornje.
krožijo govorice, da so včasih moški zagotovo naredili moškega potomca, če so imeli obute gumijaste škornje med občevanjem.
podjetje Tomaša Bate, ki je bilo ustanovljeno leta 1894, se je uveljavilo med 1.svetovno vojno, ko so izdelovali vojaško obutev
biti do Pakistana
Zveza "biti ravno do Pakistana" izraža malomaren odnos do česa, ko kaj jemlješ prezlahka, se ti zdi, da si storil že vse obveznosti.
"Tista profkarka ma mal tak odnos včasih kot da ji je ravno do Pakistana, pa se ne spodobi to za predavatelja."
biti zašita
Kadar je govor o domačih živalih, vprašamo, ali je npr. mačka zašita = sterilizirano. Tudi, ali ima zašito. (Podobno včasih bik je rezan = steriliziran oz. kastriran).
blažev žegen
placebo, neučinkovito zdravilo
Sv. Blaž je priprošnjik za grlo. Blažev žegen je medmašna molitev za zdravje na dihalih in grlu.
Zdi se, da cerkvenemu blažanju v resnici ljudje - očitno na podlagi izkušenj - niso preveč verjeli, čeprav so se vseh takšnih blagoslovov včasih množično udeleževali.
boga za jajca prijeti
Misliti, da nekaj obvladaš in se tudi ustrezno arogantno obnašati. Obvezno v negativnem smislu oz. posmehovalno. Nikoli v prvi osebi.*
"Glej ga, uspel je popraviti računalnik, sedaj pa misli, da je boga za jajca prijel."
Različice:
- zagrabiti namesto prijeti//: "Misli, da je boga za jajca zagrabu."
- boga za brado prijeti
- Opisno: "... je mislil, da je boga za kak dragocen organ prijel." (Prof. dr. Milica Kač pri predavanjih iz kemije za 1. letnik mikrobiologije)
----
*Včasih, pri kakem odkritem samorazmisleku, ko nekomu pripoveduješ kaj, da bi se spametoval in poslušal tvoj nasvet, se lahko uporabi tudi v prvi osebi. Danes je moj oče recimo bratu pri kosilu rekel: "Saj jaz, ko sem bil mlad, sem tud' mislu, da sem boga za jajca prijel, pa bom 'mel tako plačo, pa ..."
cimperman
Tudi cimerman. To je mojster oz. obrtnik, ki postavlja ostrešja - cimpre (odtod tudi ime). Večinoma dobi že nažagan les, potem ga pa z oblikovnimi spoji in s kovinskimi veznimi elementi zveže v ostrešje. Na koncu pa ponavadi ostrešje tudi prekrije s strešniki oz. izbrano vrsto kritine. Postavljajo pa tudi celotne lesene objekte, naprimer nadstreške, kozolce, skednje, brunarice, itd.
Nekateri tudi dandanes še vedno les oblikujejo na samem objektu. Včasih pa je bila to še večja umetnost, saj so imeli na voljo le ročno orodje. Večji izdelovalci pa dandanes streho 3D modelirajo, potem pa že v tovarni natančno izrežejo vse dele ostrešja, katere potem pa objektu samo še pritrdijo skupaj.
ciplji
cíplji -ev (m)
1. šaljivo, evfemizem //poimenovanje za skupino lahko ulovljivih pripadnikov nasprotnega spola, navadno žensk//: ko greste v Zrće, ne pozabi vreči mreže za ciplje / si včeraj v Cvetličarni potegnila kaj cipljev na suho? / na Ljubljanskem barju so včasih lovili ciplje
2. ob čemer si (fukpatrola) mane roke
> glej tudi: (fukoza)
čaga
Čaga je tipično štajerska beseda, ki je preostali Sloveniji (z izjemo Pomurja)praktično neznana, pomeni pa isto kot v Ljubljani žur, žurka ali fešta na Primorskem (v Istri je pa tudi nek poseben izraz med starejšimi: ). Žur se včasih reče tudi v Mariboru, vendar je tak govor afektiran, poljubljančen, fin, med pristnimi mariborčani velja za motečega, nezaželjenega. Beseda čaga je med Štajerci zelo prisotna tudi v Ljubljani.