Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἄτερ
[Et. iz sn̥ter, stvn. suntar, "abgesondert", lat. sine] praep. z gen. ep. poet 1. brez, razen; ἄτερ θεῶν brez volje bogov; ἄτης ἄτερ neglede na. 2. oddaljen od, daleč od.
δεύω
(gl. δέω2 ) [act. samo aor. ἐδεύησεν; sicer med. fut. δευήσομαι] ep. 1. sem oddaljen od, nimam česa τινός, pogrešam, potrebujem, treba mi je, trpim pomanjkanje, stradam, ἐδεύησεν δ' οἰήιον ἄκρον ἱκέσθαι malo je manjkalo, da ni (skoro bi bil) dosegel vrh krmila. 2. zaostajam za kom τινός.
δια-λείπω
1. trans. pustim prazen prostor vmes, pustim, da preteče čas, διελέλειπτο bil je prazen prostor vmes, οὐ πολὺν χρόνον (πολὺ) διαλιπών črez malo (nekaj) časa; s pt. (od)neham, jenjam NT, οὐ διέλιπε καταφιλοῦσα ni nehala poljubovati. 2. intr. stojim narazen, v presledkih, oddaljen sem ἀπό τινος; διαλιπὼν συχνόν precej narazen, πίτυες διαλείπουσαι v presledkih (narazen) stoječe smreke, τὸ διαλεῖπον prazen prostor, presledek; διαλιπόντων ἐτῶν τριῶν po treh letih.
δι-έχω
(tudi v tmezi) 1. trans. držim narazen, razprostiram, χεῖρας (v obrambo), razstavljam, ločim, delim, odvračam; παιδὸς βλαστὰς οὐ διέσχον ἡμέραι τρεῖς niso potekli trije dnevi od otrokovega rojstva. 2. intr. a) stojim narazen, grem narazen, ločen sem, oddaljen sem ἀπό τινος, ὀργυιά; τὸ διέχον vmesni prostor, presledek, praznina, razdalja; b) držim, razprostiram se, segam od enega kraja do drugega ἀπό τινος ἔς τι, ὁ Ἑλλήσποντος διέχει σταδίους je širok; c) prerinem se, prederem skozi, prebijem; ὁ ὀιστὸς ἀντικρὺ διέσχε je prodrla na drugo stran.
ἑκάς
[Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.
ἐκποδών
adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.
ἐκ-τόπιος
3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.
ἔσχ-ατος
3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσ...