Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μάλα
adv. [Et. kor. mel, velik, mnog; lat. melior, mul-tus; slov. moleti, gršk. μαλερός močen] I. pos. 1. kaj, zelo, silno, prav, jako; μάλα πάντα prav vse, μάλα πάντες prav (popolnoma) vsi, πολλοὶ μάλα zelo mnogi, πάγχυ μάλα popolnoma, povsem, καὶ πάνυ μάλα(sc. ἐπιμένει) in še zelo dolgo, οὐ μάλα ne posebno, ne zelo, nikakor ne, μάλα ἀεί neprenehoma, neprestano, καὶ μάλα in sicer zelo, celo jako, prav zelo, povrhu še, μάλα αὐτίκα takoj, precej, ta trenotek; pri komp.: mnogo, daleko μάλα πρότερος; pri subst. μάλα συμφορά velika nesreča, μάλα στρατηγός dober poveljnik, μάλα καιρός ugodna prilika, μάλα κνέφας popolna tema; pri glagolih: rad, hlastno, požrešno ἐσθίω, φεῦγε μάλα le (vsekakor) beži, εἰπὲ μάλα le (kar) povej. 2. v odgovorih: seveda, zares, vsekakor, μάλα τοι da, seveda, ἦ μάλα da zares. II. comp. μᾶλλον 1. več, bolj, prej, silneje, bolje, rajši, μᾶλλόν τι nekoliko bolj, še rajši, tem bolj, μᾶλλόν τι ἔσπευσαν še bolj so pohiteli, καὶ μᾶλλον še bolj(e), tem bolje, še več; παντὸς μᾶ...
ὀλίγος
3 [Et. sor. λοιγός] comp. ὀλ(ε)ίζων, sup. ὀλίγιστος 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas) Včasih ga je treba prevesti s premalo: ἐόντων αὐτῶν ὀλίγων ἀλέξασθαι τὸν Mήδων στρατόν premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, δέκα νῆες ὀλίγαι ἀμύνειν premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. οἱ ὀλίγοι manjšina, oligarhi; boljari, plemenitniki (ki so na čelu oligarhiške države); ὀλίγον nekaj malega, ὀλίγα malo imetja, κατ' ὀλίγους v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) ὀλίγον (τι), ὀλίγῳ malo, nekoliko, za malo, ὀλίγῳ πρότερον (ὕστερον) le malo prej (pozneje); b) ὀλίγου za malo, skoraj, malodane, tudi ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, ὀλίγου εἰς χιλίους skoraj do tisoč; c) ὀλίγα redkoma; d) δι' ὀλίγου ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, δι' ὀλίγων na kratko, v malo besedah NT; e) εἰς ὀλίγον na majhen prostor, ἐς ὀλίγον ἀφίκετο τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) ...
ὅτε
[Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.
οὔ-πω
adv., ion. οὔ-κω 1. še ne, še nikoli, οὔπω πρίν ne prej nego, οὔπω δὴ πολλοῦ χρόνου že dolgo časa ne. 2. nikakor ne (= οὔπως).
πάρος
ep. ion. poet. 1. adv. a) kraj.: spredaj; b) čas.: poprej, preje, nekdaj, sicer, navadno, ὁ πάρος prejšnji, nekdanji; pred časom, prezgodnji; s sled. πρίν γε(pos. οὐ πάρος) ne prej nego, ne prej ko. 2. praep. z gen. pred, prej nego. 3. veznik z inf. prej, predno.
πᾶς
, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsek...
πρίν
[Et. sor. slov. pri, lat. prior, primus (iz prismos)] 1. adv. a) prej, poprej, nekdaj, sicer, ὁ πρίν prejšnji, nekdanji, τὸ πρίν v preteklosti, nekdaj, svoje dni; b) preje, rajši (= potius). 2. veznik: prej nego, preden, preden ne, dokler ne, οὐ πρότερον – πρὶν ἤ ne prej – preden, πρὶν ἢ καί že prej ko; ojačuje se z γέ, δή, καὶ δή in s πάροιθεν, πρόσθεν, πρότερον; veže se z ind., cj. (z ἄν) ali opt, ako pa je odvisen od trdilnega stavka, z inf. in acc. c. inf.
πρό
[Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstv...