Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὀρθόω
(ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.
ὄφις
, εως, ὁ, poet. εος, ion. ιος [Et. iz ogwhis, sor. ἔχις (nem. Eidechse iz egidehsa najbrže ni sorodno)] 1. kača. 2. pren. πτηνὸς ὄφις puščica.
πτερόν
, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.
πυρφόρος
2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.
τόξευμα
, ατος, τό (τοξεύω) 1. strela, strelica, puščica. 2. strel, streljaj. 3. meton. pl. (loko)strelci.