Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
εὐδαιμονικός
3 (εὐ-δαίμων) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, τὰ εὐδαιμονικά ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. – adv. -κῶς blaženo, srečno.
εὐ-δαίμων
2 (= ki ima dobrega demona; prim. slov. angel varuh in Pl. Fed. 197 d) 1. srečen, blažen, oblagodarjen, τινός zaradi česa, τὸ εὔδαιμον sreča. 2. a) premožen, bogat, οἱ εὐδαίμονες bogatini, τὰ εὐδαίμονα bogastvo; b) o krajih: rodoviten, cvetoč. – comp. -μονέστερος, sup. -έστατος. – adv. εὐδαιμόνως (comp. εὐδαιμονέστερον) blaženo, srečno.
εὐοδόω
poet. peljem, vodim po dobri poti; pass. ion. NT napredujem, gre mi kaj srečno izpod rok, imam srečo, sem srečen, dobro se mi godi.
εὐπρᾱγία
, ἡ εὐπρᾱξία, ion. εὐπρηξίη 1. sreča, blagostanje, povoljen uspeh, srečno podjetje. 2. dobro delo(vanje), pravo, pošteno ravnanje.
εὐτυχέω
(εὐ-τυχής) [augm. ηὐ in εὐ] 1. sem srečen, imam srečo, ἔν τινι, τί v čem, τὸ εὐτύχημα εὐτυχέω imam srečo, πάντα v vsem, τοὺς πολέμους v vojnah, εὐτυχεῖτε z bogom, zdravo, srečno; s pt. βαλὼν οὐδεὶς εὐτυχεῖ nobeden ni (bil tako srečen, da bi bil) zadel, ὑμεῖς δὲ εὐτυχοῖτε τὰ κράτιστα βουλευσάμενοι vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. εὐτύχηται τοῖς πολεμίοις ἱκανά sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.
εὐ-τυχής
2 (τυχεῖν) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečonosen; τὸ εὐτυχές = εὐτυχία. – adv. -χῶς, ion. -χέως srečno, z dobrim uspehom, εὐτυχῶς πράττω dobro se mi godi, sem srečen, εὐτυχῶς πως po nekem srečnem naključju.
εὐτυχία
, ἡ sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, κατὰ πόλεμον bojna sreča, ἐπ' εὐτυχίᾳ v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.