Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀπο-ρρῑπτέω
(samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.
ἀπο-χωλεύω
, -όω popolnoma ohromim (-iti), napravim popolnoma hromega; pass. popolnoma ohromim (-éti).
ἄρδην
adv. (αἴρω) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; πάντες ἄρδην vsi skupaj.
αὐτο-κράτωρ
, ορος, ὁ, ἡ (κρατέω) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar; αὐτοκράτωρ πάντα διατίθημι uredim vse po svoji volji; μάχη kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; στρατηγός vrhovni poveljnik.
αὐτο-τελής
2 (τελέω) 1. kdor sam sebi nalaga davke, neodvisen. 2. sam v sebi dovršen, popoln, kdor sam sebi zadostuje.
ἄχρι(ς)
1. adv. dotikajoč se, zadevaje, do konca, popolnoma. 2. praep. z gen. do, tja do. 3. veznik dotlej da, dokler (ἄχρι οὗ), z ind. in cj. z ἄν.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
δείκνῡμι
, δεικνύω [Et. kor. deik', kazati; lat. dīco iz deico, index, kazavec; iudex iz ious-dic-s, nem. zeigen, got. -teihan, gršk. δίκη. – Obl. fut. δείξω, aor. ἔδειξα, pf. δέδειχα, pass. pf. δέδειγμαι, aor. ἐδείχθην, fut. δειχθήσομαι, adi. verb. δεικτέον; med. δείξομαι, ἐδειξάμην; ion. δέξω, ἔδεξα, δέδεγμαι, ἐδέχθην]. 1. kažem τινί τι, εἴς τινα na koga, spravljam na dan, ustvarjam, napravljam koga za kaj τινά τι; Ἄρη dam povod za vojsko. 2. dokazujem, razlagam, poučujem, naznanjam, povem τὸν κτανόντα, s ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔδειξαν τῇ ἀνδρείᾳ περιγενόμενοι dokazali so, da so močnejši, δέδεικται dokazano je, popolnoma jasno je. 3. med. kažem (Il. 23, 701).
Dostopnost