Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
οὔ-πω
adv., ion. οὔ-κω 1. še ne, še nikoli, οὔπω πρίν ne prej nego, οὔπω δὴ πολλοῦ χρόνου že dolgo časa ne. 2. nikakor ne (= οὔπως).
παρά
, ep. παραί, ep. poet. πάρ [Et. idevr. pr̥, lat. por-, n. pr. portendo] I. adv. poleg, ob strani, zraven, mimo. II. praep. pri, poleg, zraven 1. z gen. a) o prostoru: iz bližine kake osebe (kraja), od (koga sem), posebno pri glagolih premikanja ἔρχομαι, εἶμι, ἥκω, πλέω παρά τινος, nadalje pri glagolih φέρω, ἀγγέλλω itd.; ὁ παρ' ὑμῶν ἁρμοστής od vas postavljeni namestnik, οἱ παρὰ Νικίου od N. poslani poslanci, οἱ παρὰ βασιλέως ἄγγελοι kraljevi poslanci, δαπανήσασα τὰ παρ' αὐτῆς potrošila je vse svoje imetje NT, οἱ παρ' αὐτοῦ njegovi sorodniki, rojaki NT, παρ' ἐμαυτοῦ δίδωμι dajem iz lastnega (premoženja); ἐρυσσάμενος φάσγανον παρὰ μηροῦ od boka, παρ' ἀσπίδος ἐξεφαάνθη izpod ščita, τὰ παρ' ἐμοῦ moje mnenje, νόμον θὲς παρ' ἐμοῦ po mojem nasvetu; b) pren. naznanja početnika in izvir kake stvari: α.) pri glagolih: αἰτέομαι, λαμβάνω, δέχομαι, μανθάνω, ἀντιάζω itd. παρά τινος; γίγνομαι παρά τινος izhajam iz česa, παρ' ἐμαυτοῦ ἐννενόηκα iz lastne moči, δεῖ ὑπάρξαι παρ' ὑμῶν z vaše strani; λέγω...
πάρος
ep. ion. poet. 1. adv. a) kraj.: spredaj; b) čas.: poprej, preje, nekdaj, sicer, navadno, ὁ πάρος prejšnji, nekdanji; pred časom, prezgodnji; s sled. πρίν γε(pos. οὐ πάρος) ne prej nego, ne prej ko. 2. praep. z gen. pred, prej nego. 3. veznik z inf. prej, predno.
παρουσία
, ἡ (πάρ-ειμι) 1. navzočnost, prisotnost, sedanjost, παρουσίαν ἔχω = πάρειμι prihajam, πόλις μείζων τῆς ἡμετέρας παρουσίας mesto, ki je večje nego naša (tukaj) navzoča moč. 2. ugodna prilika, ugodne razmere, pomoč. 3. prihod (povratek) Kristusov na sodnji dan NT; gl. κοινόπους.
πᾶς
, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsek...
πέρα
[Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.
περι-ίστημι
[gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.
περί-οιδα
pf. s prez. pom. [ep. inf. περιίδμεναι, plpf. 3 sg. περιῄδη] natančno poznam, dobro razumem, vem; τινός bolje poznam (vem) nego drugi, bolj sem vešč česa, nadkriljujem koga v vednosti.
περισσός
3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.
πολύς
, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotraje...