Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀπο-λαμβάνω
[fut. ion. ἀπολάμψομαι, NT -λήμψομαι, ion. pf. -λέλαμμαι, aor. -ελάμφθην] 1. a) odvzemam od česa; oddeljujem, jemljem proč, stran NT, obravnavam posebej, določujem, ἀπολαβών posamič, posebej; b) preprečujem, zadržujem, oviram ἄνεμοι, νῆες ἐπὶ ξηροῦ ἀπελήφθησαν so obtičale na suhem; c) obdajam τείχει, obkoljujem, zajemam, obstopim; d) uplenim, odvzamem (ladjo). 2. prejemam, dobivam zopet nazaj μισθόν, χάριν, πόλιν. 3. sprejemam, podpiram NT.
ἀρέσκω
[Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.
αὖ
[Et. lat. aut, autem, iz αὖ: gršk. αὖτε, αὖτις, αὖθις, αὐτάρ (iz αὖτε ἄρ)] 1. a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova πάλιν αὖ, αὖθις αὖ; b) v prihodnje, prihodnjič, posihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato.
αὐερύω
[Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.
αὖθις
, ion. in poet. αὖτις adv. (αὖ) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3. a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič.
ἄψ-ορρος
2 [Et. ἄψ, ὄρσος nazaj gredoč; lat. erro iz ersājō, nem. irre (got. airz-)] ep. poet. nazaj se pomikajoč, nazaj tekoč. – adv. ἄψορρον nazaj, zopet.
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...