Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἐκ
, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τ...
ὅ-ποι
adv. (kor. k ποῖ) 1. kam, kamor, ὅποι ἄν, ὅποι ποτέ kamor (že) koli; μέχρι ὅποι dokod, kako daleč, ὅποι προσωτάτω kolikor mogoče daleč. 2. včasih = kje, ἔχεις διδάξαι δή μ' ὅποι καθέσταμεν (= ὅποι ἐλθόντες νῦν ἐσμέν) ali mi veš povedati, kje sva se ustavila? οὐκ οἶσθ', ὅποι γῆς οὐδ' ὅποι γνώμης φέρει ne veš, kje si in kaj misliš. 3. = ὅπως kako, τοὺς σοὺς ὅποι θεοὶ πόνους κατοικτιοῦσιν οὐκ ἐχω μαθεῖν kako se bodo bogovi usmilili tvojih nadlog, ne umem.
ὅσ-τις
, ἥ-τις, ὅ-τι, ὅτι, ὅ τi ὅττι [at. οὗτινος, ὅτου, ἧστινος, dat. ᾧτινι, ὅτῳ, ᾗτινι, acc. ὅντινα, ἥντινα, ὅτι, pl. οἵτινες, αἵτινες, ἅτινα, ἅττα, gen. ὧντινων, ὅτων, dat. οἷστισι, ὅτοις, acc. οὕστινας, ἅστινας; ep. ὅτις, ἥτις, ὅττι, gen. ὅττεο, ὅττευ, ὅτευ, dat. ὅτεῳ, acc. ὅντινα in ὅτινα; pl. nom. in acc. neutr. ὅτινα, ἅσσα, gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, acc. ὅτινας; ion. sg. gen. ὅτευ, dat. ὅτεῳ, pl. gen. ὅτεων, dat. ὁτέοισι, fem. ὁτέῃσιν] 1. splošni relativ: kdor(koli), karkoli, vsak ki, vse kar, (takšen) ki; z ind., cj., opt. (tudi opt. + ἄν); v relat. stavkih finalnega pomena tudi z ind. fut. a) včasih = ὅς kdor, kar; posebno πᾶς ὅστις vsak, ki; οὐδεὶς ὅστις nihče, ki; οὐδεὶς ὅστις οὐ vsak; οὐδὲν ὅτι nič, kar; οὐδὲν ὅτι οὐκ vse, ὅστις μή ki morda ne bi, ἔστιν ὅστις marsikateri, οὐκ ἔστιν ὅστις οὐ vsak; b) kakor ὅς izraža tudi α.) vzrok: ker (= quippe qui), πῶς ἐγὼ κακὸς φύσιν, ὅστις ἀντέδρων; β.) posledico (= ὥστε): τίς οὕτως εὐήθης, ὅστις; γ.) namen: ξυνέδρους ἑλέσθαι, οἵτινες ξυμβήσον...
ὅτε
[Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.
οὕτω(ς)
, οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέ...
συμ-βαίνω
[fut. συμβήσομαι, aor. συνέβην, pf. συμβέβηκα; pass. aor. συνεβάθην; pf. inf. pass. συμβεβάσθαι, ion. pf. inf. act. συμβεβάναι] 1. skupaj grem, hodim s kom τινί, ποδί pomagam. 2. prihajam, stopam skupaj, shajam se; a) o času: ujemam se, τινί s čim; b) pogodim se, dogovorim se, zedinim se, zavežem se, sklenem pogodbo, pomirim se, spravim se, τινί, πρός τινα s kom; τί, περί τινος v čem, glede česa, ἐπί τινι pod kakim pogojem, tudi (acc. c.) inf., ὥστε; pass. συμβαίνεται doseže se sporazum, περὶ τοῦ πλείονος o nadaljnjih korakih; c) skladam se, ujemam se, zlagam se s kom τινί, λόγοις v besedah, enak sem komu. 3. zgodim se, dogodim se, uresničim se; a) o vsotah in računih: znašam, οὐ πλέον ne vržem več; b) pri sklepanju: sledi kaj iz česa ἔκ τινος, τὰ συμβαίνοντα kar sledi, posledica, učinek; c) izpolnim se (o prorokovanjih), izvršim se, izidem se, τοὐναντίον v nasprotnem zmislu, κακῶς συμβάντος πολέμου ker se je vojska nesrečno končala; imam uspeh, posreči se mi, obnese se mi ἡ πεῖρα; d) ...
συν-ήδομαι
d. p. 1. veselim se, radujem se skupno s kom τινί, ἐπί τινι česa, οὐ συνήδομαι ne morem se veseliti, obžalujem ἄλγεσι; včasih = zelo se veselim Evr. Hipp. 1286, NT. 2. želim (voščim) komu srečo, čestitam ὅτι.
τίς
, τί [Et. tesal. κίς, lat. quis, quid? – Obl. gen. τίνος, τοῦ, dat. τίνι, τῷ, pl. nom. τίνες, τίνα, gen. τίνων, dat. τίσι, acc. τίνας, τίνα, ep. ion. gen. τέο, τεῦ, ion. dat. τέῳ, ion. ep. gen. pl. τέων, dat. pl. τέοισι, τοῖσι]. 1. pron. interr. v indir. in dir. vpraš., subst. in adi. kdo? kateri? kakšen? kaj? včasih = πότερος in ποῖος; τίς οὗτος ἔρχεαι kdo si ti, ki sedaj prihajaš? τίς πόθεν εἶς ἀνδρῶν kdo si in odkod prihajaš? τό ὅτι ali ἵνα τί γένηται ταῦτα λέγεις zakaj, čemu? τί μοι ἔριδος kaj me briga prepir? τί παθών (μαθών) gl. πάσχω (μανθάνω); σοὶ δὲ καὶ τούτοισι, τοῖσι πρήγμασι τί ἐστι kaj imaš s temi stvarmi opraviti? τί οὖν οὐ διῆλθες; zakaj nam torej nisi tega povedal = pripoveduj nam vendar, τί ἐμοὶ καὶ σοί kaj imam s teboj opraviti? NT; τί χρῆμα; τί τοῦτο; kaj naj to pomeni? τίς ἐών kaj si, da … ? καταμεμάθηκας τοὺς τί ποιοῦντας τὸ ὄνομα τοῦτο ἀποκαλοῦσιν; ali si opazil, kaj delajo tisti, ki jih nazivajo s tem priimkom? τῶν τί σοφῶν na kaj se nanaša njih znanje? διὰ τί za...
φίλος
3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.