Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fáza
1. pri sinusno spreminjajočih se pojavih vrednost kota v območju med 0 in 2π, ki določa vrednost sinusne funkcije
2. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine
3. homogen, fizikalno ločen in ločljivi del heterogenega sistema (npr. suspenzije, emulzije)
4. značilni odsek poteka kakega dogajanja
5. obdobje kakega fiziološkega dogajanja
6. eden od stadijev kake bolezni (npr. inkubacijska doba, rekonvalescenca)
7. prehodno, endogeno povzročeno stanje spremenjene duševnosti
8. po Freudovi psihoanalitični teoriji osebnosti posamezno razvojno obdobje otroka in mladostnika glede na erogene cone in karakterne poteze, ki se tedaj zasnujejo
fibromatóza
1. multipli fibromi
2. abnormalna hiperplazija veziva, pogosto v obliki tumorja
fotoferéza
vrsta zdravljenja z aferezo in fototerapijo, pri katerem se zbrane bele krvničke obdelajo z metoksalenom in obsevajo z ultravijolično svetlobo − celice se nato vrnejo v krvni obtok bolnika, kjer zapadejo apoptozi, sočasno pa se z še nepojasnjenim mehanizmom zavrejo s celicami T povzročeni imunski odzivi (metoda se uporablja pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, progresivne sistemske skleroze, sistemskega eritematoznega lupusa, kutanega T-celičnega limfoma, pri reakciji presadka proti gostitelju in zavrnitvenih reakcijah)
glikogenín
protein, potreben za začetek sinteze glikogena z glikogen sintazo, ki katalizira nastanek glikozidne vezi med glukozo in enim od lastnih tirozinskih ostankov ter nato katalizira še dodatek nadaljnjih petih molekul glukoze
Hacquet, Balthasar
francoski kirurg, polihistor, najprej rudniški kirurg v Idriji, nato profesor anatomije in kirurgije na Mediko-kirurškem liceju v Ljubljani
hormón
spojina (beljakovina, polipeptid, peptid, aminokislina, steroid, biogeni amin), ki jo izločajo celice endokrinih žlez v kri in ki kot medcelični mediator uravnava delovanje oddaljenih ali sosednjih celic v organizmu, lahko pa tudi sekretornih celic samih
imúnoelektroforéza
tehnika, pri kateri se ločijo beljakovine najprej z elektroforezo in se jim nato omogoči, da reagirajo z antiserumom tako, da nastanejo precipitati posameznih beljakovin v obliki lokov ali trakov (tako se lahko opredelijo beljakovine po elektroforetski gibljivosti in antigenskih značilnostih)