délec

1. najmanjši del snovi ali energije, ki se uvršča med osnovne delce (npr. kvark, elektron, pozitron, nevtrino, mion, foton) ali sestavljene delce (npr. proton, nevtron, mezon)
2. majhen del snovi

ántidélec

osnovni delec, ki se razlikuje po znaku nekaterih kvantnih števil od danega osnovnega delca

Danov

devterón

jedro atoma devterija, nabit delec, sestavljen iz protona in nevtrona

elektrón

osnovni delec z negativnim električnim nabojem 1,6 x 10^-19 C, njegova masa je pri zmerni hitrosti 9,1 x 10^-31 kg (elektroni, ki tečejo po prevodniku, so električni tok, izsevani iz radioaktivnega elementa so žarki beta, krožeči okrog atomskega jedra pa določajo vse fizikalne in kemične lastnosti elementa razen njegove atomske mase in radioaktivnosti)

fotón

osnovni delec (brez lastne mase), najmanjši obrok energije v elektromagnetnem valovanju

hadrón

katerikoli delec iz razreda podatomskih delcev, kot so protoni, nevtroni in mezoni, ki so sklopljeni z močnimi interakcijami in sestavljeni iz kvarkov

hilomikrón

lipoproteinski delec velikosti 75—1000 nm, vsebujoč pretežno triacilglicerole, poleg tega pa še holesterol, fosfolipide in apolipoproteine, ki nastane v enterocitih tankega črevesa pri prebavi maščob in se izloči z limfo v krvni obtok, oblika prenosa eksogenih maščob do tkiv

hipotéza

nepreverjena, samo verjetna trditev ali domneva, ki se skuša preveriti z razmišljanjem, opazovanjem ali eksperimentiranjem

infektíven

→ infekciozen