Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vírus ruméne mrzlice
spada v skupino flavivirusov. Povzroča rumeno mrzlico, akutno nalezljivo vročico s krvavitvami in vnetjem jeter. Bolezen je endemska v Afriki in Južni Ameriki. Virus prenašajo komarji Aédes aegypti (urbana oblika), Aédes símpsoni ali Aédes africánus in komarji rodu Haemagogus (silvatična oblika). Virus lahko osamimo iz krvi inficiranih oseb.
vírus venezuelskega konjskega encefalitisa
alfavirus iz skupine togavirusov. Povzroča akutno vnetje možganov pri človeku in konjih. Razširjen je v severni, srednji in južni Ameriki.
vírus vezikulárnega eksantéma prašíčev
spada v skupino kalicivirusov. Povzroča akutno bolezen pri prašičih.
vírus vzhodnega konjskega encefalitisa
alfavirus iz skupine togavirusov. Povzroča akutno vnetje možganov pri človeku in konjih. Razširjen je v vzhodnih predelih severne Amerike, srednji in južni Ameriki.
vírus zahodnega konjskega encefalitisa
vírus zahodnega konjskega encefalitisa alfavirus iz skupine togavirusov. Povzroča akutno vnetje možganov pri človeku in konjih. Razširjen je v zahodnih predelih severne Amerike.
Yersínia
jersinija; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih črevesnih bakterij, ki so negibljive pri 37°C, toda gibljive s peritrihnimi bički, kadar rastejo pri temperaturi pod 30°C, z izjemo vrste Y. péstis, ki je vedno negibljiva. Tipska vrsta je Y. péstis, ki povzroča kugo pri človeku. Na človeka jo prenaša z glodavcev podganja bolha Xenopsylla chéopis. Y. pseudotuberculósis povzroča pri budrah, redkeje pri kuncih in drugih glodavcih septikemijo ali pa kronično bolezen s psevdotuberkuloznimi spremembami, zlasti v mezenterijskih bezgavkah. Človek se redko okuži. Bolezen poteka bodisi akutno kot septikemija, ki konča navadno smrtno, bodisi benigno kot abscedirajoč ileocekalni limfadenitis. Y. enterocolítica je patogena za mnoge živali in za človeka. Pri človeku povzroča črevesno okužbo z akutnim gastroenteritisom in vročino, z bolečinami v trebuhu in drisko. Lahko povzroči tudi septikemijo.