Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
spóra
1. bakt. rezistentne oblike, ki nastajajo kot ti. endospore v vegetativnih celicah v procesu sporulacije pri sporogenih bakterijah (rodovi Bacíllus, Clostrídium, Desulphotomáculum in Sporosárcina). Ležijo v celici centralno, ekscentrično, subterminalno ali terminalno. Ko spora dozori, bakterijska celica avtolitično razpade. Spore so zelo odporne proti neugodnim vplivom okolja in lahko preživijo zelo dolgo. V ugodnih okoliščinah vzklije iz spore izvirna, ti. vegetativna oblika bakterije. Ker se razvije ena sama spora iz ene bakterijske celice, spora ni razmnoževalna oblika. spore pri aktinomicetah, ki nastajajo na miceliju. Te spore niso bistveno odpornejše od vegetativne oblike in so razmnoževalne oblike.
2. mikol. razmnoževalna celica, ki nastane pri nespolnem ali spolnem razmnoževalnem procesu:
toksín
1. organske strupene snovi, ki jih izdelujejo nekateri patogeni mikrobi. Delimo jih na eksotoksine, ki jih mikrobne celice izločajo, in endotoksine, ki so strupene sestavine mikrobnih celic. Eksotoksini so termolabilni proteini, ki jih lahko s formalinom ali s segrevanjem spremenimo v toksoide ali anatoksine. Eksotoksine izdelujejo nekatere po Gramu pozitivne bakterije kot npr. Corynebactérium diphtériae, Clostrídium tétani, Clostrídium botulínum, Clostrídium perfríngens, Clostrídium histolyticum, Staphylocóccus áureus (enterotoksin) kot tudi nekatere po Gramu negativne bakterije: Víbrio chólerae, Bordetélla pertússis, Yersínia péstis, Shigélla dysentériae. Endotoksini so termostabilni lipopolisaharidi, ki jih ni mogoče spremeniti v toksoide.
2. beljakovinske strupene snovi, ki jih izdelujejo nekatere rastline, kot so npr. ricin in strupi nekaterih živali (kačji strupi, strupi škorpijonov in rib)