Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Staphylocóccus
stafilokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, negibljivih, navadno nekapsuliranih oblastih bakterij, ki merijo v premeru približno 1 µm. Stafilokoki se pojavljajo v skupkih, ki so podobni grozdičkom. So fakultativno anaerobni, vendar rastejo najbolje aerobno. Naseljujejo kožo in sluznice pri človeku in živalih. Ker je za stafilokokne okužbe značilno gnojenje, jih štejemo med “piogene” koke. Rod obsega 19 vrst. Tipska vrsta je S. áureus, ki dela zlatorumen karotinski pigment. Izdeluje koagulazo, fosfatazo, hemolizine ali stafilolizine, levkocidne in druge toksine. Povzroča subkutane ognojke, furunkle in karbunkle, osteomielitis, puerperalni mastitis, bovini mastitis, okužbe ran, piodermijo in številne druge bolezni. Nekateri sevi izdelujejo enterotoksine, ki povzročajo zastrupljenje s hrano, kadar se v njej taki sevi razmnožijo. S. epidérmidis je stafilokok, ki ne izdeluje karotinskega pigmenta in koagulaze. Nekateri sevi imajo stafilokokno kinazo. Naseljuje kožo človeka in živali...
streptolizín O
hemolitični eksotoksin, ki ga izdelujejo za človeka patogeni beta hemolitični streptokoki skupin A, C in G. Svoje ime ima odtod, ker je občutljiv za kisik (oksigen). Aktiven je samo v reducirani obliki. Streptolizin O je močan antigen in spodbuja organizem k izdelovanju protiteles. Pri osebah, ki so nedavno prebolele okužbo z beta hemolitičnimi streptokoki, najdemo v serumu povečan titer antistreptolizina O. Antistreptolizinski titer ugotavljamo z antistreptolizinskim testom (AST). Test je zelo pomemben za diagnozo in prognozo akutnega revmatičnega poliartritisa in akutnega glomerulonefritisa. Streptolizin O je letalen, če ga vbrizgnemo poskusnim živalcam v velikih dozah. Deluje citotoksično, vključno na levkocite. Deluje tudi specifično kardiotoksično.
vírus influénce
spada v skupino ortomiksovirusov. Poznamo 3 antigensko različne tipe (A, B in C) in več podtipov. Tipa A in B povzročata influenco pri človeku, tip C povzroča blago okužbo dihal. Tip A je patogen tudi za prašiče, konje in perutnino. Med infekcijo se virus s površinskimi glikoproteini (hemaglutinini) pritrdi na posebno mesto citoplazemske membrane gostiteljske celice (receptor, ki vsebuje sialično kislino).
vírus JC
spada v skupino papovavirusov. Osamili so ga iz možganov bolnika s progresivno levkoencefalopatijo. Pri imunsko pomanjkljivih osebah povzroča trajno okužbo ledvic. Izloča se z urinom. Pri novorojenih glodavcih povzroča tumorje. Transformira več vrst celic.
Yersínia
jersinija; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih črevesnih bakterij, ki so negibljive pri 37°C, toda gibljive s peritrihnimi bički, kadar rastejo pri temperaturi pod 30°C, z izjemo vrste Y. péstis, ki je vedno negibljiva. Tipska vrsta je Y. péstis, ki povzroča kugo pri človeku. Na človeka jo prenaša z glodavcev podganja bolha Xenopsylla chéopis. Y. pseudotuberculósis povzroča pri budrah, redkeje pri kuncih in drugih glodavcih septikemijo ali pa kronično bolezen s psevdotuberkuloznimi spremembami, zlasti v mezenterijskih bezgavkah. Človek se redko okuži. Bolezen poteka bodisi akutno kot septikemija, ki konča navadno smrtno, bodisi benigno kot abscedirajoč ileocekalni limfadenitis. Y. enterocolítica je patogena za mnoge živali in za človeka. Pri človeku povzroča črevesno okužbo z akutnim gastroenteritisom in vročino, z bolečinami v trebuhu in drisko. Lahko povzroči tudi septikemijo.