Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
papilómavírus
papilomavirusi; virusi, ki pri ljudeh in živalih povzročajo številne novotvorbe. Uvrščamo jih v družino Papillomaviridae. So brez ovojnice, imajo ikozaedrično kapsido velikosti 55 nm in genom iz krožne, dvoverižne molekule DNA;
párvovírus
okrog 20 nm veliki delci z enoverižno DNA, so ikozaedrično somerni. Nimajo ovojnice. Razmnožujejo se v jedru inficirane celice. Pomembni so parvovirusi človeka (virus B19), psov, glodavcev in prašičev. V skupino parvovirusov sodijo tudi dependovirusi in densovirusi.
pikórnavírus
majhni virusi (20 - 30 nm) brez ovojnice, odporni proti etru, imajo enoverižno RNA, so ikozaedrično somerni. Pri človeku so pomembni predstavniki iz skupine rinovirusov in enterovirusov (virusi polio, coxsackie, echo in virus hepatitisa A-HAV). Pri govedu povzročajo pikornavirusi slinavko in parkljevko, najdemo jih tudi pri prašičih in perutnini.
réovírus
srednje veliki (60 - 80 nm) virusi brez ovojnice, s segmentirano dvoverižno RNA in ikozaedrično kapsido. Predstavniki, ki povzročajo bolezni pri ljudeh, so iz skupine rotavirusov (imajo obliko kolesc) in orbivirusov; pri živalih najdemo antigensko podobne predstavnike. Nekateri reovirusi so patogeni za žuželke in rastline.
Rickéttsia
rikecija; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah. Bakterije tega roda ne gredo skozi bakteriološke filtre. Po Giemsi se obarvajo modro. Ne delajo trosov, nimajo bičkov niti ovojnice. Večina vrst raste v citoplazmi, nekatere pa parazitirajo v jedru celic vretenčarjev in členonožcev. Gojimo jih v rumenjakovi vrečki kokošjega ploda in v celičnih kulturah. Razmnožujejo se s prečno delitvijo. Tipska vrsta je R. prowazékii, ki je povzročiteljica epidemične pegavice. Rezervoar te rikecije je človek, prenašajo pa jo bele in naglavne uši. R. typhi (R. mooseri) povzroča murino ali endemično pegavico. To rikecijo prenaša na človeka podganja bolha, včasih tudi podganja uš in morda tudi človeška uš. R. rickéttsii povzroča pegavico Skalnega pogorja (Rocky Mountain spotted fever). To rikecijo prenašajo z glodavcev na človeka razni klopi, zlasti Dermacéntor andersóni. R. sibírica je p...
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
Streptobacíllus
streptobacil; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, drobnih paličastih bakterij z zaokroženimi konci. Paličke se pogosto nizajo v verižice ali pa zrastejo v dolge nitke. V sredini so paličke lahko zadebeljene. Filamenti imajo pogosto serijo jajčastih ali podolgovatih nabreklin, tako da spominjajo na niz biserov. Streptobacili nimajo ovojnice, ne delajo trosov, so negibljivi. Spontano konvertirajo v fazo L v kulturi in vitro in verjetno tudi in vivo. Zajedajo podgane in druge živali. Tipska vrsta je S. monilifórmis (sin. Strepthóthrix múris rátti in Haverhíllia multifórmis), ki povzroča eno od dveh oblik mrzlice od podganjega ugriza, za katero je značilen morbiliformen in petehialen izpuščaj (erythema multiforme), levkocitozo in poliartritis. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku, pa povzroča Spiríllum mínus.
vírus hepatítisa A
virus brez ovojnice, z ikozaedrično kapsido in genomom iz enovijačne, pozitivno usmerjene molekule RNA. Spada v rod Hepatovirus družine Picornaviridae in povzroča infekcijski epidemični hepatitis. Prenaša se fekalno-oralno. Pogost vir okužb sta hrana in voda.
vírus hepatítisa E
virus brez ovojnice, z ikozaedrično kapsido in genomom iz enoverižne molekule RNA. Spada v rod Hepevirus družine Hepeviridae in povzroča akutni hepatitis. Prenaša se fekalno-oralno. Pogost vir okužb sta hrana in voda. Virus hepatitisa E so dokazali tudi pri številnih domačih in divjih živalih.
Dostopnost