Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Histoplásma
histoplazma; rod hifomicetnih gliv, teleomorfni rod je Ajellomyces. Dimorfna gliva, ki raste v obliki septiranega vatastega micelija z mikro- in makrosporami, pri temperaturi 37o C pa tvori kvasne celice. Nahaja se v zemlji, onesnaženi s ptičjimi, netopirjevimi ali drugimi živalskimi odpadki. H. capsulatum povzroča histoplazmoze, H. farciminosum pa epizootični limfangitis pri konjih.
idiofáza
sekundarna faza v presnovi gliv, v kateri nastajajo sekundarni presnovki. Idiofaza sledi primarni trofofazi, v kateri gliva raste.
karboksifílen
ki raste ali bolje raste pri povečani koncentraciji CO2 v atmosferi
KCN tést
preskus za identifikacijo nekaterih bakterijskih vrst, zlasti iz družine Enterobacteriáceae. Preiskovani bakterijski sev zasejemo na Mollerjevo gojišče, ki vsebuje kalijev cianid. Če sev raste, je test pozitiven;
Malassézia
rod devteromicetnih kvasovk, ki so na koži človeka in živali. Celice so sferične, podolgovato elipsoidne ali cilindrične, razmnožujejo se z monopolarnim brstenjem.V kulturi se hife pojavijo redko, a so pogoste na kožnih luskah. Vrsta Malassezia furfur raste npr. na človeški koži, M. pachydermatis pa tudi v pasjih ušesih. Pytirosporum je staro ime za rod Malassezia
Marásmius
obsežen rod bazidiomicetnih gliv s hialidnimi brezbarvnimi sporami. Bazidiomi so večinoma manjše lističaste gobe s centralno nameščenim betom. Rod vsebuje približno 360 kozmopolitskih vrst, ki žive saprofitsko ali lignikolno. Vrste: Marasmus oreades – dišeča sehlica je goba čarovniškega kroga; M. plicatus povzroča gnilobo korenin sladkornega trsa, M. aliaceus – lukova sehlica diši po česnu; nekatere vrste so zelo zahtevne glede podlage, npr. M. epidryas raste samo na listih rastline Dryas octopetala. Slovensko ime je sehlica.
Dostopnost