Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Listéria
rod po Gramu pozitivnih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, nesporogenih paličastih bakterij brez kapsule. So gibljive s peritrihnimi bički. Najdemo jih v vodi, odplakah, zemlji, silaži, v živilih, živalskem in človeškem iztrebku. Patogena vrsta je L. monocytogenes, ki povzroča okužbe pri živalih in ljudeh, zlasti pri nosečnicah in imunsko oslabljenih odraslih osebah.
Lodderomyces
rod gliv kvasovk iz debla Ascomycota. Pogosto so prisotne v prsti, na sadju in v sladkih pijačah. Povzročajo sistemske okužbe pri ljudeh. Tipska vrsta je L. elongisporus.
Metarhizium
rod gliv iz debla Ascomycota. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Povzročajo okužbe žuželk. Tipska vrsta je M. anisopliae.
Metschnikowia
rod gliv kvasovk iz debla Ascomycota. Nespolno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem, spolno pa s tvorbo ene do dveh askospor znotraj askov. Rastejo v enocelični obliki ali v obliki nepravega micelija, psevdomicelija. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Nekatere vrste povzročajo okužbe nevretenčarjev. Tipska vrsta je M. bicuspidata
Morganélla
morganela; rod po Gramu negativnih paličastih, navadno gibljivih črevesnih bakterij, ki razkrajajo ureo. V rodu je edina vrsta M. morgánii (prej Próteus morgánii), ki lahko povzroča okužbe sečil, dihal pa tudi bakteriemijo.
Mycoplásma
so najmanjše bakterije, ki so sposobne samostojnega razmnoževanja. Nimajo celične stene, zato so pleomorfnih oblik in jih ne moremo barvati po Gramu. Bakterijsko celico obdaja le troslojna celična membrana z vgrajenimi steroli. Tipska vrsta je M. mycoídes (prej Pleuropneumónia bóvis), ki je povzročitelj goveje plevropnevnomije. Pri človeku je pomembna zlasti M. pneumóniae, ki povzroča okužbe dihal, predvsem atipično pljučnico
Dostopnost