Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
biotín
eden od vitaminov kompleksa B, ki je rastni faktor za mnoge glive in kvasovke
koloníja
vidljiva rast mikrobov, zlasti na trdnem gojišču, nastala navadno iz ene same mikrobne celice
Rhizomúcor
rizomukor; rod zigomicetnih gliv iz družine Mucoráceae. R. pusíllus (prej Múcor pusíllus) povzroča zigomikozo pri človeku in živalih. R. miéhei (prej M. miéhei) in R. pusíllus delata proteaze, ki se uporabljajo industrijsko v sirarstvu kot mikrobiološki nadomestek za telečje sirišče.
Rhizópus
rizopus; rod zigomicetnih gliv iz družine Mucoráceae z razvejenim neseptiranim micelijem. Živi v tleh, na sadju itd. R. nígricans (= R. stolónifer) se lahko pritrdi na gojišče z razvejenimi rizoidi. Ima stolone, tj. površinske hife, analogne stolonom višjih rastlin, ki se širijo po gojišču in iz njih rastejo novi rizoidi in eden ali več vertikalnih sporangioforov. Delajo zigospore. Komercialno se nekatere vrste uporabljajo za pripravo vzhodnoazijskih jedi (onkom, ragi, tempeh) in za biotransformacijo steroidov.
Rhodotórula
rodotorula; rod imperfektnih devteromicetnih kvasovk. Celice so okroglaste, jajčaste do podolgovate, vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Nekateri sevi delajo tudi psevdomicelij ali pravi micelij. Kolonije so značilno obarvane: rdeče, rožnate, oranžne ali rumene, lahko so sluzaste (sevi s kapsulo), pastozne ali suhe in nagubane. Metabolizem je strogo aeroben, ne asimilira inozitola, asimilira NO3- (izjema sta vrsti R. minúta in R. rúbra). Druge vrste so R. aurantíaca, R. glútinis (to je skupina anamorfov vsaj treh teleomorfnih vrst: Rhodospirídium diobovátum, Rhodospirídium shaerocárpum in Rhodospirídium toruloídes) in R. grácilis. Predstavnike so izolirali iz rastlin, rastlinskih ostankov, iz pijač, morske in sladke vode itd.
Rickéttsia
rikecija; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah. Bakterije tega roda ne gredo skozi bakteriološke filtre. Po Giemsi se obarvajo modro. Ne delajo trosov, nimajo bičkov niti ovojnice. Večina vrst raste v citoplazmi, nekatere pa parazitirajo v jedru celic vretenčarjev in členonožcev. Gojimo jih v rumenjakovi vrečki kokošjega ploda in v celičnih kulturah. Razmnožujejo se s prečno delitvijo. Tipska vrsta je R. prowazékii, ki je povzročiteljica epidemične pegavice. Rezervoar te rikecije je človek, prenašajo pa jo bele in naglavne uši. R. typhi (R. mooseri) povzroča murino ali endemično pegavico. To rikecijo prenaša na človeka podganja bolha, včasih tudi podganja uš in morda tudi človeška uš. R. rickéttsii povzroča pegavico Skalnega pogorja (Rocky Mountain spotted fever). To rikecijo prenašajo z glodavcev na človeka razni klopi, zlasti Dermacéntor andersóni. R. sibírica je p...
Rochalimaéa
rohalimeja; rod bakterij, ki so podobne bakterijam rodu Rickéttsia po obliki, po barvanju in po odvisnosti od členonožcev in vretenčarjev za preživetje v naravi. Razlikujejo pa se od roda Rickéttsia po tem, da živijo v artropodnem gostitelju v zunajceličnem okolju in da jih je mogoče gojiti na brezceličnih gojiščih. Tipska vrsta je R. quintána (prej Rickettsia quintana), ki povzroča rovovsko mrzlico ali "febris wolhynica". Primarni gostitelj je človek, prenašalka pa človeška uš.