Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Melanotaenium
rod sneti iz debla Basidiomycota. Vrste tega rodu se nespolno razmnožujejo z izstreljevanjem balistospor. Zajedajo rastline, pri čemer glivni micelij raste znotraj rastlinskih celic. Prizadete rastline so zakrnele, s slabše razvitimi ali nerazvitimi cvetovi. Tipska vrsta je M. endogenum.
Paecilomy'ces
pecilomiceta; rod devteromicetnih gliv. Teleomorf je rod Byssochlámys, ki ga uvrščamo v askomicetni red Eurotiáles. Nespolno se razmnožuje z enoceličnimi hialinimi do rumenkastimi, okroglastimi, elipsoidnimi do fuziformnimi konidiji, ki nastajajo na gosto nameščenih konidioforih in dajejo koloniji značilno prahast videz in rumeno-rjavkasto do peščeno barvo. Običajno dela tudi rjave do temno rjave klamidspore. V naravi je pogosta vrsta P. varióti. Je termofilna, maksimalna rastna temperatura je 50°C. Raste na površini premoga, zlasti lignita, na usnju, na hlodih za proizvodnjo celuloze, kjer povzroča temno obarvanje lesa itd. Industrijsko se uporablja za izdelovanje proteinske krme iz odpadne sulfitne lužnice (finski postopek Pekilo).
Paracoccidioídes
rod gliv, ki taksonomsko še ni uvrščen. P. brasiliénsis (prej imenovana Blastomyces brasiliénsis) je dimorfna gliva, ki raste kot kvasovka v telesu in ob 37°C, v tleh in ob 22°C pa v micelijski obliki. Povzroča ti. južnoameriško blastomikozo.
pasáža
1. prenašanje patogenega mikroorganizma z živali na žival, z oplojenega kokošjega jajca na oplojeno jajce, z gojišča na (v) gojišče, iz celične kulture na celično kulturo
2. namnoževanje mikroorganizmov v naravnih sistemih, kot so žival, rastlina, tla, kadar mikroorganizem ne raste na umetnem gojišču (npr. Treponéma pállidum), ali pa z namenom ohranitve lastnosti mikrobnega izolata;
3. prenašanje celic v kulturi v sveže gojišče
psihrofíl
mikroorganizem, ki lahko raste v hladu; za večino psihrofilov je optimalna rastna temperatura izpod 20°C
psihrotróf
mikroorganizem, ki lahko raste pri 5°C ali celo pri nižji temperaturi
Rickéttsia
rikecija; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah. Bakterije tega roda ne gredo skozi bakteriološke filtre. Po Giemsi se obarvajo modro. Ne delajo trosov, nimajo bičkov niti ovojnice. Večina vrst raste v citoplazmi, nekatere pa parazitirajo v jedru celic vretenčarjev in členonožcev. Gojimo jih v rumenjakovi vrečki kokošjega ploda in v celičnih kulturah. Razmnožujejo se s prečno delitvijo. Tipska vrsta je R. prowazékii, ki je povzročiteljica epidemične pegavice. Rezervoar te rikecije je človek, prenašajo pa jo bele in naglavne uši. R. typhi (R. mooseri) povzroča murino ali endemično pegavico. To rikecijo prenaša na človeka podganja bolha, včasih tudi podganja uš in morda tudi človeška uš. R. rickéttsii povzroča pegavico Skalnega pogorja (Rocky Mountain spotted fever). To rikecijo prenašajo z glodavcev na človeka razni klopi, zlasti Dermacéntor andersóni. R. sibírica je p...
Schizophy'llum
rod bazidiomicetnih gliv s pahljačastim, krpastim plodiščem brez beta, plodišče je podobno konzoli. Vrsta S. commúne raste na raznih vrstah lesa, izolirali so jo tudi iz človeka pri infekcijah maskilarnega sinusa. Izdeluje industrijsko zanimiv polisaharid skleroglukan in encim holesterol oksidazo, ki se uporablja pri določanju holesterola v telesnih tekočinah.
Sporobolomy'ces
sporobolomiceta; rod devteromicetnih kvasovk z oblastimi brstečimi celicami. Nekatere vrste delajo psevdomicelij ali pravi micelij. V celični steni ni ksiloze. Raste na sladnem agarju v obliki svetlordečih kolonij zaradi vsebnosti karotinoidnih pigmentov. Na nitastih ali kvasnih celicah lahko nastanejo balistospore, ki so značilno bilateralno simetrične, ledvičaste ali srpaste in nastanejo povprek na konicah razvejenih ali nerazvejenih sterigem. Metabolizem je obvezno respiratoren. Nekatere vrste asimilirajo NO3-. Izolirali so jih iz rastlin, iz piva itd. Tipska vrsta je Sporobolomyces carnicolor.
Dostopnost