Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
KCN tést
preskus za identifikacijo nekaterih bakterijskih vrst, zlasti iz družine Enterobacteriáceae. Preiskovani bakterijski sev zasejemo na Mollerjevo gojišče, ki vsebuje kalijev cianid. Če sev raste, je test pozitiven;
kultúra
tkivo, celice ali mikroorganizmi, ki so gojeni v umetnih gojiščih izven živega organizma (in vitro)
Marásmius
obsežen rod bazidiomicetnih gliv s hialidnimi brezbarvnimi sporami. Bazidiomi so večinoma manjše lističaste gobe s centralno nameščenim betom. Rod vsebuje približno 360 kozmopolitskih vrst, ki žive saprofitsko ali lignikolno. Vrste: Marasmus oreades – dišeča sehlica je goba čarovniškega kroga; M. plicatus povzroča gnilobo korenin sladkornega trsa, M. aliaceus – lukova sehlica diši po česnu; nekatere vrste so zelo zahtevne glede podlage, npr. M. epidryas raste samo na listih rastline Dryas octopetala. Slovensko ime je sehlica.
Melampsóra
ca. 80 vrst obsegajoči, na severni hemisferi živeči rod bazidiomicetnih gliv. V urediju često nastopajo parafize, teliji so trajno pokrite, enoslojne, palisadasto nameščene teliospore, ki so zlepljene v krsto. Po kariogamiji in mejozi se vsaka celice septira in vzkali v sterigmo, kar predstavlja reducirano bazidijsko stopnjo. Gostitelji so različne rastlinske družine, vmesne gostitelji v glavnem Euphorbiaceae, Linaceae, Salicaceae.
Melanogáster
rod bazidiomicetnih gliv, ki obsega 28 vrst. Gasterokarp je hipogejičen, pravega himenija ni, ob zrelosti je sluzast. Spore so črnorjave, fuzoidne, gladke. Živijo v zemlji ali morju, so često prezrte, verjetno kozmopolitske glive.
Micrósporum
mikrosporum ali mikrospora; rod gliv, ki so ga najprej uvrstili med devteromicete. Danes uvrščamo večino vrst med askomicete in sicer v rod Nannízzia. Pokazalo se je, da je M. gypseum konidijska faza dveh različnih vrst: N. gypsea in N. incurváta. Glive roda Microsporum povzročajo mikrosporijo pri človeku in živalih. M. audouíni je antropofilna vrsta in lahko povzroči epidemijo mikrosporije v otroških kolektivih. M cánis (sin. M. lanosum) je zoofilna vrsta in povzroča sporadično mikrosporijo. Na človeka se prenaša z okuženih živali (pes, mačka). M. gypseum je geofilna vrsta. povzroča sporadično mikrosporijo. Otroci in živali se okužijo z zemljo. M. nánnum povzroča mikrosporijo pri prašičih.
Monilia
rod gliv iz debla Ascomycota. Običajno so navzoče v prsti in vodi. Večina vrst tega rodu je rastlinskih patogenov. Zastar. ime za glive iz rodov Candida, Cutaneotrichosporon, Dipodascus, Malassezia in Saprochaete.
Múcor
mukor; rod zigomicetnih plesni. Na vrhih številnih sporangioforov se oblikujejo glavičasti sporangiji, polni nespolnih trosov. V micelijih se redkeje pojavljajo nespolne klamidospore, tudi spolne zigospore. Zelo razširjena plesen v tleh, na blatu herbivorov, na rastlinskih odpadkih, na kruhu in drugih živilih. Aktivno razkraja organske snovi. Večina vrst je saprofitnih, nekatere vrste pa povzročajo smrtno bolezen mukormikozo v možganih, tudi v pljučih in v trebuhu. Tipska vrsta je M. mucédo.