Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
metabazidij
bazidij pri glivah, znotraj katerega pride do procesa mejoze in nastanka bazidiospor
Metschnikowia
rod gliv kvasovk iz debla Ascomycota. Nespolno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem, spolno pa s tvorbo ene do dveh askospor znotraj askov. Rastejo v enocelični obliki ali v obliki nepravega micelija, psevdomicelija. Prisotne so v prsti, vodah in na odmrlih rastlinah. Nekatere vrste povzročajo okužbe nevretenčarjev. Tipska vrsta je M. bicuspidata
Microsporidia
sporogeni, enocelični, obvezno znotrajcelični glivam sorodni mikroorganizmi, ki parazitirajo pri živalih in ljudeh. Imajo obliko ovalne spore, znotraj katere je dolg, cevast, zavit polarni filament, ki se sproži v gostiteljsko celico. Po njem se prenese infektivna vsebina, sporoplazma. Nekatere vrste, npr. Enterocytozoon bieneusi, so pomembne povzročiteljice oportunističnih okužb pri človeku.
perídij
1. stena sporangija pri glivah, ki nastane iz sporangiofora; vsebuje protoplazmo z mnogimi jedri, ki se kasneje razvijejo v številne sporangiospore;
2. plast sterilnega micelija, ki znotraj obdaja plodišče gliv (piknidij, peritecij, bazidiokarp)
proteináza
encimi, ki depolimerizirajo proteine do peptidov. Endoproteinaze cepijo vezi znotraj polimerne verige, eksoproteinaze pa s konca verige.
virulénca
stopnja patogenosti posameznega seva znotraj določene mikrobne vrste. Obstajajo močno virulentni sevi določene vrste, malo virulentni ali celo nevirulentni (avirulentni). Virulentnejši sevi se v telesu hitreje razmnožujejo, so bolj napadalni ali strupeni kakor manj virulentni in povzročajo hujšo bolezen. V nekaterih primerih lahko opredelimo virulenco z LD50, tj. s številom mikrobnih celic, ki je potrebno, da usmrti 50% poskusnih živalic. Pomenska razlika med pojmoma patogenost in virulenca je v tem, da je patogenost konstantna kvalitativna značilnost mikrobne vrste, virulenca pa kvantitativna značilnost posameznih sevov.