Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
NANA
n-acetilnevraminska kislina. Ta kislina se pojavlja v membrani eritrocitov, kjer deluje kot receptor za virusne hemaglutinine. Polimeri n-acetilnevraminske kisline se pojavljajo kot površinski antigeni pri nekaterih sevih bakterijskih vrst Escheríchia cóli in Neisséria meningítidis
Nocárdia
nokardija; rod po Gramu pozitivnih, aerobnih, kokoidnih, paličastih in nitastih bakterij z zakrnelim ali dobro razvitim micelijem. Rod obsega 32, po večini iz zemlje osamljenih vrst. Tipska vrsta je N. farcínica, ki povzroča afriško smrkavost pri konjih. N. asteroídes je poglavitni povzročitelj nokardioze, zlasti v tropih. N. madúrae je mikroorganizem incertae sedis. Povzroča pri človeku granulomatozno bolezen na nogi, ki jo imenujemo mycetóma pédis ali madurska noga.
Pasteurélla
pasterela; rod po Gramu negativnh, kemoorganotropnih, fakultativno anaerobnih, atrihnih, paličastih, kokoidnih bakterij, ki se običajno obarvajo bipolarno. V rodu je več vrst, tipska vrsta je P. multocída, ki je patogena za vrsto domačih in divjih živali, med drugim povzroča kokošjo kolero. Tudi druge vrste so patogene za živali (P. haemolytica) pa tudi za človeka (P. pneumotrópica, P. úreae).
Penicíllium
penicilij; rod heterotrofnih aerobnih gliv, ki živijo pred-vsem saprofitsko povsod v naravi na številnih organskih snoveh. Razmnožujejo se pretežno vegetetivno z obarvanimi konidiji, ki nastajajo zelo številno na značilno razvejenih konidioforih, ki so podobni čopiču (čopičasta plesen). Rod združuje prek 100 vrst. Askosporogene vrste danes uvrščamo v rodova Eupenicíllium in Talaromyces. Nekatere vrste so industrijsko pomembne: P. notátum in P. chrysógenum izdelujeta penicilin, P. griseofúlvum griseofulvin; P. camembértii in P. roquefórtii se uporabljata v sirarstvu. P. pátulum, P. expánsum in P. clavifórme izdelujejo mikotoksin patulin. Tudi nekatere druge vrste izločajo mikotoksine.
penitrém
steroidni mikotoksini različnih vrst rodu Penicíllium, npr. vrste P. verucósum. Delujejo na živ}ni sistem, povzročajo tresenje, krče in smrt živali, ki se hranijo z okuženo hrano.
Píchia
pihija; obsežen, polifiletski rod kvasovk iz družine Saccharomycetáceae s kroglastimi ali podolgovatimi celicami, ki se vegetativno razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Lahko se razvije psevdomicelij ali celo pravi micelij. Nekatere vrste imajo artrospore. Vrste so homotalične ali heterotalične. Askuse ob zrelosti odprejo. Askospore imajo obliko polcilindra ali saturna, so poloblaste ali kroglaste, imajo gladko površino, so po 1 do 4 v askusu. Sladkorje fermentira ali ne. NO3- ne asimilira. Znanih je več kot 565 vrst. Tipska vrsta je P. membranifáciens. Številne vrste imajo anamorfe v rodu Candida. Najdemo jih v mnogih okoljih: v tunelih lesnih hroščev, v izločkih dreves, slanicah za kisanje zelenjave, v tekočinah za strojenje kož, na zrnju in v moki, v vinu in jabolčnem soku, na človeški koži, v fecesu itd. Pripadniki rodu delajo etanol iz glukoze, povzročajo prevretje jabolčnega soka v jabolčnik. Skupaj z drugimi mikroorganizmi povzročajo kvar piva in vina. P. pastóris izdeluje ...
rétrovírus
okrog 100 nm veliki virusi z enoverižno RNA, ikozaedrično kapsido in ovojnico. Imajo poseben encim, od RNA odvisno DNA polimerazo oz. reverzno transkriptazo. Ob preučevanju retrovirusov so identificirali virusne in celične onkogene, ki jih vsebujejo normalne celice mnogih živalskih vrst. Med retroviruse spadajo onkovirusi, ki povzročajo tumorje, lentivirusi, ki povzročajo počasi napredujoče okvare imunskega sistema in nepatogeni spumavirusi; endogeni – retrovirusni genom, ki se vgrajuje v celični kromosom, → provirus.
Rhizóbium
rizobij; rod po Gramu negativnih, aerobnih, pleomorfnih, asporogenih, paličastih bakterij, ki se gibljejo z 2 do 6 peritrihnimi bički (skupina I), ali pa z enim polarnim ali subpolarnim bičkom (skupina II). Involucijska oblika, ki se pojavlja v simbiotski povezavi, je podobna črki y in se imenuje bakteroid. Bakterije tega roda omogočajo v simbiozi z nekaterimi stročnicami prehranjevanje sistema z molekularnim dušikom (N2). Za kmetijsko pomembne stročnice, ki v tleh ne najdejo ustreznega simbiotskega partnerja, se namnožena vrsta rizobija uporablja kot cepivo za seme. Opisanih je 6 vrst. Tipska vrsta je Rhizóbium leguminosárum. V novejšem času se počasi rastoče vrste uvrščajo v samostojen rod Bradyrhizóbium.
Rhodotórula
rodotorula; rod imperfektnih devteromicetnih kvasovk. Celice so okroglaste, jajčaste do podolgovate, vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Nekateri sevi delajo tudi psevdomicelij ali pravi micelij. Kolonije so značilno obarvane: rdeče, rožnate, oranžne ali rumene, lahko so sluzaste (sevi s kapsulo), pastozne ali suhe in nagubane. Metabolizem je strogo aeroben, ne asimilira inozitola, asimilira NO3- (izjema sta vrsti R. minúta in R. rúbra). Druge vrste so R. aurantíaca, R. glútinis (to je skupina anamorfov vsaj treh teleomorfnih vrst: Rhodospirídium diobovátum, Rhodospirídium shaerocárpum in Rhodospirídium toruloídes) in R. grácilis. Predstavnike so izolirali iz rastlin, rastlinskih ostankov, iz pijač, morske in sladke vode itd.