Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Debaryomy'ces
debariomicèta; rod askomicetnih kvasovk. Celice so okrogle ali jajčaste. Vegetativno se razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Askusi nastajajo po heterogamni kopulaciji. V askusu je samo ena, redkeje dve askospori, dihanje je oksidativno. Najdemo jih v tropinah, klobasah, v sirišču in siru, v pokvarjenem soljenem fižolu, v tobaku, v sputumu, na bolnih nohtih. Kvarijo živila, zlasti živila animalnega izvora. Tipska vrsta je D. hansénii
Desulfomónas
rod anaerobnih žveplo reducirajočih bakterij; tipska vrsta je Desulfomonas pigra Moore et al. 1976. Leta 2002 J. Loubinoux in sod. predlagajo preimenovanje D. pigra kot edine vrste v rodu, v vrsto Desulfovibrio piger comb. nov. Rod Desulfovibrio je razvrščen v razred deltaproteobakterij, red Desulfovibrionales, družino Desulfovibrionaceae.
Desulfotomáculum
desulfotomákul; rod po Gramu negativnih, anaerobnih, heterotrofnih, sporogenih, peritrihih, ravnih ali zakrivljenih paličk, ki žive v tleh, v sladki vodi in v vampu prežvekovalcev; dihajo s sulfatom in sploh z oksidiranim žveplom, ki ga s tem reducirajo v H2S. Tipska vrsta je D. nigríficans.
Desulfovíbrio
desulfovíbrijo; rod obligatno anaerobnih, nesporogenih, po Gramu negativnih, ukrivljenih ali včasih ravnih paličastih bakterij, lahko so tudi spiralne ali sigmoidne oblike (0.5 - 1.2 x 2.5 - 10.0 µm). Imajo respiratorni metabolizem s sulfatom ali drugimi anorganskimi žveplovimi spojinami v vlogi končnega prevzemnika elektronov, ki ga reducirajo do H2S. Večina vrst oksidira organske kisline, npr. mlečno kislino, do ocetne kisline, le nekatere pa popolnoma do CO2. Najdemo jih v anaerobnem blatu v sladkih in brakičnih vodah ter v morju. Tipska vrsta je D. desulfuricans.
filtrácija
ločevanje, izločanje mikroorganizmov ali delcev iz tekočine ali plina z namenom: a) sterilizacije toplotno občutljivih tekočin, b) priprave brezceličnega filtrata pri pridobivanju encimov in antibiotikov, c) štetja majhnega števila celic v velikih prostorninah tekočine ali plina in d) določanja velikosti delcev s precejanjem skozi zaporedje filtrov z različno poroznostjo;
hialurónska kislína
nerazvejan polisaharid, sestavljen iz disaharidnih enot β-D-glukuronopiranozil N-acetil glukozamina povezanih z 1 - 4 β vezmi. Sestavina kapsul streptokokov iz skupine A.
IgE
imunoglobulin D, monomerno protitelo, ki se nahaja v serumu v zelo majhni koncentraciji. Deluje kot receptor za antigen na površini nekaterih limfocitov B.
Káuffmann-Whíte-ova shema
klasifikacija salmonel po antigenski strukturi glede na antigene O, antigen Vi in antigene H. Salmonele z istimi ali sorodnimi antigeni O so razvrščene v skupine, ki jih označujemo z velikimi črkami A - Z in skupine 51 do 65. Prve štiri skupine (A -D) so praktično najvažnejše. V posameznih skupinah razločujemo različne serovare po specifičnih antigenih H.
klorofíl
barvilo fototrofnih organizmov; poznamo več oblik klorofilov (Chl): Chl a (pri algah in cianobakterijah), Chl b (pri evglenoidnih bičkarjih in zelenih algah, tudi v rastlinah), Chl c (pri rjavih algah in nekaterih drugih algah), klorofil d (pri rdečih algah). Klorofili so v celici vezani na značilne membrane (tilakoidi) ali organele (kloroplasti, klorosomi, kromatofori).