Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
penicilináza
beta-laktamaza, ki hidrolizira beta-laktamsko vez mnogih penicilinov, pri čemer nastane peniciloična kislina, ki ne deluje antibiotično. Penicilinazo izdelujejo mnogi sevi rodov Bacíllus, Clostrídium, Staphylocóccus, Streptocóccus in mnogi sevi raznih po Gramu negativnih rodov. Sevi, ki izdelujejo penicilinazo, so odporni proti penicilinu G in nekaterim drugim penicilinom. Genetski zapis za izdelovanje penicilinaze je pri stafilokokih v plazmidu, ki se prenaša na občutljive stafilokokne celice s transdukcijo.
profág
fagova nukleinska kislina v kromosomu celice gostiteljice pri lizogenih bakterijah, ki se razmnožuje sinhrono z bakterijskim kromosomom
RNA
ribonukleinska kislina. Sestavljena je iz ribonukleotidov. Vsak ribonukleotid ima eno od štirih baz: gvanin, citozin, adenin in uracil. Molekula je enoverižna, lahko pa dela dvojno vijačnico s komplementarno RNA ali DNA. RNA predstavlja genom raznih virusov, bakteriofagov in rastlinskih virusov. V prokariontski in v evkariontski celici so molekule RNA vključene v vse stopnje sinteze beljakovin;
Shigélla
šigela; rod ravnih, asporogenih, negibljivih, po Gramu negativnih paličastih bakterij z respiratornim in fermentativnim tipom presnove, ki povzročajo grižo pri človeku in primatih. Ogljikove hidrate fermentirajo praviloma tako, da nastane kislina brez plina. Klasificiramo jih v podskupine A,B,C,D. V podskupino A uvrščamo S. dysentériae z 10 serovari, v podskupino B uvrščamo S. fléxneri z 8 serovari, v podskupino C uvrščamo S. bóydii s 15 serovari in v podskupino D S. sónnei, ki je serološko homogena. Tipska vrsta je S. dysentériae serovar 1
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
Streptocóccus
streptokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Streptokoki so brez katalaze in oksidaze. Pri presnovi ogljikovih hidratov nastaja kot poglavitni izdelek mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A - P. Nekatere vrste streptokokov so komenzalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge vrste so patogene, izločajo razne toksine, npr. streptolizine, pirogeni toksin in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in jih najdemo v naravi, zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je beta hemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji sp...
Streptomy'ces
streptomiceta; rod po Gramu pozitivnih aerobnih bakterij iz reda Actinomycetáles ali nitastih bakterij, ki živijo v tleh ali v vodi. Nekaj vrst je patogenih za rastline, npr. za krompir, sladkorno peso in tudi za človeka. Razvije zračni micelij in nefragmentiran razvejen vegetativni micelij. Večina vrst ima na zračnem miceliju konidiospore, ki nastanejo s fragmentacijo. Predstavniki rodu so kemoorganotrofni, metabolizem je oksidativen, glede prehrane lahko uporabljajo različne vire ogljika, npr. glukozo, laktat, škrob, hitin itd. Kolonije so lahko različno obarvane, mnoge izdelujejo topen pigment. Tipska vrsta je S. álbus.Številne vrste izdelujejo antibiotike, biotehnološko najpomembnejši so: S. aureofáciens (klortetraciklin), S. gríseus (streptomicin), S. klavulígerus (klavulanska kislina), S. rimósus (oksitetraciklin), S. venezuélae (kloramfenikol), S. viridifáciens (tetraciklin) itd.
vírus
necelični, infektivni mikroorganizmi, ki se razmnožujejo samo znotraj živih celic. Imajo nukleinsko kislino (DNA ali RNA) in beljakovinski plašč (kapsido), ki sestavljata nukleokapsido. Nukleinska kislina je enoverižna ali dvoverižna. Nekateri virusi imajo še zunanjo lipoproteinsko ovojnico. Virusi so veliki od nekaj nm do več sto nm. Razni virusi se razmnožujejo v različnih celicah: bakterijskih, rastlinskih ali živalskih.