Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
acetaldehíd
aldehid ocetne kisline (etanal), ki nastane pri oksidaciji etanola; kvasovke in mlečnokislinske bakterije oksidirajo etanol do acetaldehida, ki je lahko zaželen ali nezaželen produkt v raznih živilskotehnoloških procesih
Acetobácter
rod po Gramu negativnih, nesporogenih, peritrihnih ali atrihnih, pretežno elipsoidnih ali paličastih bakterij, ki se pojavljajo posamično, v parih ali v verižicah. Obligatno aeroben heterotrof, ki značilno oksidira etanol do ocetne kisline, to pa lahko še dalje do CO2. Vrste tega rodu najdemo na sadju, zelenjavi, v sadnih sokovih, kisu in alkoholnih pijačah; tipska vrsta je A. acéti.
Gluconobácter
glukonobakter; rod po Gramu negativnih, obvezno aerobnih bakterij, ki oksidirajo etanol do ocetne kisline. Tipska vrsta je Gluconobacter oxydans; vključuje tudi nekdanji Acetobacter suboxydans.
métronidazól
(2-(2-metil-5-nitro-1H-imidazol-1-il)etanol) kemoterapevtik, ki se uporablja za zdravljenje okužb s protozoji Trichónomas vaginális, Giárdia lámblia, Entamoéba histolytica in z nekaterimi anaerobnimi bakterijami, npr. z bakterijo Bacteroídes frágilis .
Píchia
pihija; obsežen, polifiletski rod kvasovk iz družine Saccharomycetáceae s kroglastimi ali podolgovatimi celicami, ki se vegetativno razmnožujejo z multilateralnim brstenjem. Lahko se razvije psevdomicelij ali celo pravi micelij. Nekatere vrste imajo artrospore. Vrste so homotalične ali heterotalične. Askuse ob zrelosti odprejo. Askospore imajo obliko polcilindra ali saturna, so poloblaste ali kroglaste, imajo gladko površino, so po 1 do 4 v askusu. Sladkorje fermentira ali ne. NO3- ne asimilira. Znanih je več kot 565 vrst. Tipska vrsta je P. membranifáciens. Številne vrste imajo anamorfe v rodu Candida. Najdemo jih v mnogih okoljih: v tunelih lesnih hroščev, v izločkih dreves, slanicah za kisanje zelenjave, v tekočinah za strojenje kož, na zrnju in v moki, v vinu in jabolčnem soku, na človeški koži, v fecesu itd. Pripadniki rodu delajo etanol iz glukoze, povzročajo prevretje jabolčnega soka v jabolčnik. Skupaj z drugimi mikroorganizmi povzročajo kvar piva in vina. P. pastóris izdeluje ...
Saccharomy'ces
saharomiceta; rod kvasovk iz družne Sáccharomycetáceae z oblastimi, elipsoidnimi ali valjastimi celicami. Nespolno se razmnožuje z multilateralnim brstenjem. Nekatere vrste delajo psevdomicelij, nikoli pa pravih hif. Vegetativne celice so pretežno diploidne (ali poliploidne), pretežno haploidne vrste so zdaj uvrščene v rodova Zygosaccharomyces in Toruláspora. Askus se razvije neposredno iz diploidne vegetativne celice. Askospore so okroglaste, gladke, običajno 1-4 v askusu. Vrste lahko fermentirajo en ali več sladkorjev in lahko uporabljajo tudi respiratorni metabolizem na različnih substratih. NO-3 ne asimilirajo. Danes je priznanih 10 vrst. Tipska vrsta je S. cerevísiae, v katero sodi mnogo različic, ki so jih prej imeli za samostojne vrste, npr. S. carlsbergénsis, S. elipsoídeus, S. uvárum itd. Vsi sevi fermentirajo glukozo, nekateri galaktozo, saharozo in maltozo, nikoli pa laktoze. V navzočnosti kisika sevi lahko metabolizirajo glicerol, etanol in laktat. Izolirali so jih iz alkoh...
Zymómonas
zimomonas; rod po Gramu negativnih kemoorganotrofnih bakterij, ki kvarijo alkoholne pijače. Celice so paličaste z zaobljenimi konci, negibljive ali pa imajo 1 do 4 polarne bičke. Metabolizem je primarno fermentativen. Glukozo ali fruktozo fermentira v etanol, CO2 in mlečno kislino ter manjše množine acetoina, acetaldehida in glicerola. Prenese do 5% etanola. Optimalna rastna temperatura je med 25 in 30°C. Raste pri pH 4 in manj. Tipska in edina vrsta je Z. móbilis, ki jo lahko uporabljamo za proizvodnjo etanola.