Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
F' celica
bakterijska celica, ki ima v citoplazmi F genoto ali F' faktor, t.j. cirkularno strukturo F faktorja, v kateri je inkorporiran segment kromosomske DNA. Celico, v kateri nastane F' faktor, imenujemo primarno F' celico. V kromosomu take celice manjkajo tisti geni, ki so se inkorporirali v F' faktor. Pri križanju F' x F- celic prenese F' celica na recipienta F' faktor in recipient postane sekundarna F' celica. Ker nosi F' faktor v sebi kromosomske gene, je sekundarna F' celica diploidna glede na s F' faktorjem prenesene gene
genétska kóda
tudi genetski kod -ega -a; genetska osnova organizma, sestavljena iz 61 trinukleotidov v DNA in pri nekaterih virusih v RNA, oziroma v mRNA. Določajo sintezo 20 aminokislin in treh kodonov, ki ustavijo sintezo beljakovin. Večino aminokislin določata dva ali več kodonov, kar imenujemo degeneracijo koda.
Nocárdia
nokardija; rod po Gramu pozitivnih, aerobnih, kokoidnih, paličastih in nitastih bakterij z zakrnelim ali dobro razvitim micelijem. Rod obsega 32, po večini iz zemlje osamljenih vrst. Tipska vrsta je N. farcínica, ki povzroča afriško smrkavost pri konjih. N. asteroídes je poglavitni povzročitelj nokardioze, zlasti v tropih. N. madúrae je mikroorganizem incertae sedis. Povzroča pri človeku granulomatozno bolezen na nogi, ki jo imenujemo mycetóma pédis ali madurska noga.
PPLO
zast. plevropnevmoniji podobni organizmi. Danes imenujemo te mikroorganizme mikoplazme in jih uvrščamo v rod Mycoplásma.
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...
psevdohífa
običajno podolgovate celice pri kvasovkah, ki po brstenju ostanejo pritrjene na materinski celici, tako da nastane veriga, ki je lahko razvejena. Preplet psevdohif često imenujemo psevdomicelij.
sklerócij
mirujoče oblike pri glivah, sestavljene iz gosto prepletenih hif, zaokrožene, ploščate ali podolgovate. Sklerociji omogočijo glivam preživeti v neugodnih razmerah. Za nekatere vrste gliv so značilni, npr. za glivo Cláviceps purpúrea, kjer jih imenujemo ržene rožičke.