Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
biometán
metan, ki nastaja kot produkt mikrobnega razkroja organske snovi v anaerobnih pogojih in je večinski del zmesi bioplina
hídrotermálni vrélec
termalna tekočina iz razpok na globokomorskem dnu, ki v morsko okolje prinaša reducirane oblike hranil kot so vodik, metan, vodotopno železo i.p. To stimulira rast številnih prokariontskih vrst, ki predstavljajo primarno organsko snov, ta pa v nadaljevanju vzdržuje v prehranski verigi tudi evkariontske organizme.
metanobaktérija
1. sl. ime za vrste iz arhejskega roda → Methanobacterium
2. skupno ime za mikroorganizme, ki proizvajajo metan; → metanogen
Methanobactérium
metanobakterija; rod po Gramu pozitivnih ali po Gramu negativnih, strogo anaerobnih, ukrivljenih ali ravnih asporogenih paličk, dolgih, nitastih do kokoidnih, negibljivih ali gibljivih s polarnim bičkom. Žive v sedimentih voda, v vampu prežvekovalcev in v črevesju, v tleh in drugih anaerobnih okoljih, kjer je veliko organske snovi (npr. nahajališča premoga). So heterotrofi, ki ne morejo izrabljati energije iz polimerov ali monomerov, temveč energetsko presnavljajo končne produkte fermentacijskih procesov, pri čemer je CO2 najpogosteje končni prevzemnik dihalnih elektronov in se prek vmesnih produktov reducira v metan. Tipska vrsta je M. soehngénii
Methanocóccus
metanokok; rod po Gramu pozitivnih ali negativnih, negibljivih ali gibljivih, strogo anaerobnih kokov, ki se pojavljajo posamično, v parih ali v skupkih. Izdelujejo metan iz CO2, formata ali butirata. Tipska vrsta je M. mázei
Methanosárcina
metanosarcina; rod po Gramu pozitivnih do variabilnih, negibljivih, velikih oblastih, strogo anaerobnih bakterij, ki presnavljajo acetat, včasih tudi metanol, CO2 in butirat ter pri tem reducirajo CO2 v metan. Vrste tega roda najdemo v blatnih sedimentih voda in pri anaerobni presnovi odplak. Tipska vrsta je M. methánica .