Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Corynebactérium
korinebakterija; rod po Gramu pozitivnih, aerobnih ali fakultativno anaerobnih, negibljivih, nesporogenih, ravnih ali rahlo ukrivljenih, pleomorfnih, pogosto kijastih bakterij. Najdemo jih na koži kot del normalne flore, v tleh, odpadnih vodah kot saprofite. Nekatere vrste so patogene za človeka ali živali. Tipska patogena vrsta je C. diphthériae, ki povzroča davico. Pri industrijski proizvodnji glutaminske kisline ima velik pomen C. glutámicum.
Eikenélla
ajkenéla; rod po Gramu negativnih, fakultativno anerobnih, paličastih bakterij, ki so del normalne flore v ustni votlini človeka in so pogojno patogene, lahko povzročajo parodontitis. Tipska vrsta E. corrodens.
Enterocóccus
enterokok; rod po gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativno anaerobnih kokoidnih bakterij, ki so del normalne bakterijske črevesne združbe človeka in živali. So med najpogostejšimi povzročitelji bolnišničnih okužb. Tipska vrsta je E. faecalis.
Escheríchia
ešeríhija; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, paličastih, gibljivih bakterij s kapsulo ali brez nje. Tipska vrsta je E. coli, ki vsebuje seve z različnimi O, H, K in fimbrijskimi antigeni. Nevirulentni sevi so del normalne črevesne flore ljudi in živali. Virulentni sevi EAEC, EIEC, EPEC, ETEC in EHEC povzročajo okužbe v prebavilih in zunajčrevesne okužbe pri človeku in živalih. Je znan indikator fekalne onesnaženosti, npr. vode, hrane.
hibridóm
klon iz hibridnih celic, nastalih z zlitjem mielomske in normalne limfocitne celice B ali T. Uporabimo ga lahko za pripravo monoklonskih protiteles.
Leptotríchia
rod po Gramu negativnih, anaerobnih, kemoheterotrofnih, negibljivih, paličastih ali rahlo ukrivljenih bakterij, ki se pogosto razporejajo v pare, verižice ali septirane filamente. So del normalne flore človeka, večinoma naseljujejo sluznico v ustih, urogenitalnem traktu in črevesju. Tipska vrsta je L. buccalis.
Mobiluncus
rod po Gramu negativnih, gibljivih, nesporogenih, anaerobnih paličastih bakterij, ki je prehodno lahko sestavni del normalne mikrobiote nožnice
protoplást
bakterijska celica z odstranjeno celično steno in zato brez značilne oblike normalne celice; protoplazma je intaktna in obdana z opno
rétrovírus
okrog 100 nm veliki virusi z enoverižno RNA, ikozaedrično kapsido in ovojnico. Imajo poseben encim, od RNA odvisno DNA polimerazo oz. reverzno transkriptazo. Ob preučevanju retrovirusov so identificirali virusne in celične onkogene, ki jih vsebujejo normalne celice mnogih živalskih vrst. Med retroviruse spadajo onkovirusi, ki povzročajo tumorje, lentivirusi, ki povzročajo počasi napredujoče okvare imunskega sistema in nepatogeni spumavirusi; endogeni – retrovirusni genom, ki se vgrajuje v celični kromosom, → provirus.
Dostopnost