Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
antigén K
kapsularni antigeni so sestavina bakterijskih kapsul, običajno iz polisaharidov. Mednje uvrščamo tudi antigen Vi, ki ga ima Salmonella typhi in kapsularni antigen pri bakteriji Streptococcus pneumoniae.
aspergilóm
glivna kepa, sestavljena pretežno iz hif glive rodu Aspergillus, ki se razvije v telesni votlini, npr. v pljučih ali bronhiju, običajno je razmeroma benigen
atopíja
dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti za alergene, ki običajno ne povzročajo imunske reakcije
avtospóra
nespolna spora, podobna starševski celici, običajno pri rodu Chlorella
baktêrija
skupina enoceličnih prokariontskih mikroorganizmov s preprosto celično strukturo brez jedra. Praviloma so obdane z značilno grajeno celično steno in nekatere še s kapsulo. Posamezne celice so velike od 0,2 do 230 µm, večinoma od 1 do 10 µm. Po obliki so kroglaste (kok), paličaste (bacil), nitaste ali svedraste (spiril) in se nahajajo posamično, v parih, verižicah ali v skupkih. V naravnih okoljih žive prosto ali v simbiozi z drugimi organizmi. Nekatere vrste so patogene in povzročajo bolezni pri človeku, živalih ali rastlinah. Glede na uporabljeni vir energije so lahko kemotrofi (kemoorganotrofi ali kemolitotrofi) ali fototrofi, po viru ogljika organotrofi (heterotrofi ali avtotrofi), medtem ko so glede odvisnosti od kisika aerobi, mikroaerofili, anaerobi ali fakultativni anaerobi. Razmnožujejo se nespolno, običajno z delitvijo, nekatere tudi z brstenjem. Občasna izmenjava genetske snovi poteka s konjugacijo, transdukcijo ali transformacijo.
beljakovína toplotnega stresa
(angl. heat shock proteins - Hsp) običajno mn. beljakovíne toplotnega stresa, ki se sintetizirajo po izpostavitvi celic višjim temperaturam ali drugim stresnim dejavnikom. Zavirajo denaturacijo in agregacijo beljakovin in stabilizirajo razvito polipeptidno verigo; gl. šaperon, Hsp;
biodeteriorácija
kvarjenje organske snovi kot posledica biološkega, običajno mikrobnega delovanja
biokonvérzija
pretvarjanje substrata, običajno z mikroorganizmi, v določen biokemijski produkt ali biomaso
Chlorélla
kloréla; rod negibljivih, enoceličnih zelenih alg, ki živijo v sladki vodi, tleh, na skorji itd. ali v združbah z drugimi organizmi. Celice so sferične, vsaka vsebuje po eno haploidno jedro in velik, običajno čašast kloroplast, celična stena vsebuje celulozo in sporopolenin. Nespolno se razmnožuje z avtosporami, nikoli nima gibljivih celic. Pretežno je fotosintetska, nekatere vrste lahko v anaerobnih razmerah fermentirajo glukozo do laktata. Večina vrst reducira NO3-, nekaj jih izdeluje ekstracelularno želatino in/ali škrob hidrolizirajoče encime, nekatere vrste gojijo za pridobivanje prehranskih proteinov.