Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Chlamydia
rod po Gramu negativnih, aerobnih, kroglastih bakterij, velikih 0,2 - 0,4 μm. So obvezni znotrajcelični paraziti z edinstvenim razvojnim krogom in posebno zgradbo celične stene, ki ne vsebuje peptidoglikana. Imajo dve razvojni obliki, elementarno telesce je zunaj celice in je infektivno, retikularno telesce je znotraj celice in je metabolno aktivno. V gostiteljevi celici delajo značilne vključke. Klamidije ne sintetizirajo visoko energetskih molekul, zato so vezane na parazitski način življenja. Povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Tipska vrsta je C. trachómatis.
Enterocóccus
enterokok; rod po gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativno anaerobnih kokoidnih bakterij, ki so del normalne bakterijske črevesne združbe človeka in živali. So med najpogostejšimi povzročitelji bolnišničnih okužb. Tipska vrsta je E. faecalis.
Klebsiélla
rod po Gramu negativnih, negibljivih, nesporogenih paličastih bakterij iz skupine enterobakterij, ki imajo polisaharidno kapsulo. So fakultativni anaerobi in fermentirajo glukozo. Tipska vrsta je Klebsiella pneumoniae. Vrsti K. pneumoniae in K. oxytoca sta pomembni povzročiteljici okužb dihal in sečil, medtem ko vrsti K. terrigena in K. planticola najdemo v okolju.
métronidazól
(2-(2-metil-5-nitro-1H-imidazol-1-il)etanol) kemoterapevtik, ki se uporablja za zdravljenje okužb s protozoji Trichónomas vaginális, Giárdia lámblia, Entamoéba histolytica in z nekaterimi anaerobnimi bakterijami, npr. z bakterijo Bacteroídes frágilis .
Microsporidia
sporogeni, enocelični, obvezno znotrajcelični glivam sorodni mikroorganizmi, ki parazitirajo pri živalih in ljudeh. Imajo obliko ovalne spore, znotraj katere je dolg, cevast, zavit polarni filament, ki se sproži v gostiteljsko celico. Po njem se prenese infektivna vsebina, sporoplazma. Nekatere vrste, npr. Enterocytozoon bieneusi, so pomembne povzročiteljice oportunističnih okužb pri človeku.
MRSA
proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus, ki je pomemben in pogost povzročitelj bolnišničnih okužb. Odpornost bakterije je povezana s pridobitvijo gena mecA; PBP angl. penicillin binding protein; penicilin vezoča beljakovina; → mecA
Mycoplásma
so najmanjše bakterije, ki so sposobne samostojnega razmnoževanja. Nimajo celične stene, zato so pleomorfnih oblik in jih ne moremo barvati po Gramu. Bakterijsko celico obdaja le troslojna celična membrana z vgrajenimi steroli. Tipska vrsta je M. mycoídes (prej Pleuropneumónia bóvis), ki je povzročitelj goveje plevropnevnomije. Pri človeku je pomembna zlasti M. pneumóniae, ki povzroča okužbe dihal, predvsem atipično pljučnico
nalidíksična kislína
kemoterapevtik, ki se uporablja za zdravljenje okužb sečil. Deluje na mnoge seve vrste Escheríchia cóli in roda Próteus.
Próteus
proteus; rod po Gramu negativnih ravnih paličk iz skupine črevesnih bakterij. Proteusi so pleomorfni in se pojavljajo tudi kot kokoidi, nitke in sferoplasti. Gibljejo se s peritrihnimi bički. Za proteuse je značilno “rojenje” po vsej površini gojišča z mesta inokulacije. Proteusi so zelo aktivni proteoliti. Najdemo jih kot saprofite v tleh, v odplakah, v hlevskem gnoju, v črevesju živali in ljudi in kot povzročitelje okužb sečil ter raznih gnojnih vnetij in sepse pri človeku. V naravi sodelujejo pri razkrajanju organskih snovi. Tipska vrsta je Proteus. vulgáris. V rod uvrščamo še vrste P. hauseri, P. inconstans, P. morganii, P. penneri, P. rettgeri, P. mirábilis in P. myxofáciens.
vírus hepatítisa A
virus brez ovojnice, z ikozaedrično kapsido in genomom iz enovijačne, pozitivno usmerjene molekule RNA. Spada v rod Hepatovirus družine Picornaviridae in povzroča infekcijski epidemični hepatitis. Prenaša se fekalno-oralno. Pogost vir okužb sta hrana in voda.
Dostopnost