Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
cepívo
1. imunol. antigenski pripravek, ki spodbudi pri prejemniku zaščitno imunost na določen mikroorganizem ali toksin;
2. biotehnol. inokulum
Guarniérijevo telésce
eozinofilni vključki v citoplazmi celic okuženih z virusom črnih koz ali z drugimi poksvirusi
Kóchovi postuláti
Po teh postulatih smemo priznati nekemu mikrobu vzročnost pri določeni bolezni samo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. mikrob moramo najti pri vsakem primeru bolezni, ne pa tudi pri zdravih osebah; 2. treba ga je osamiti od bolnika v čisti kulturi; 3. treba ga je vcepiti zdravim občutljivim živalim, pri katerih mora povzročiti isto bolezen; 4. isti mikrob moramo znova osamiti iz okuženih živali.
Lipschützovo telésce
virusni vključki v jedru celic okuženih z virusi herpesa simpleksa
Micrósporum
mikrosporum ali mikrospora; rod gliv, ki so ga najprej uvrstili med devteromicete. Danes uvrščamo večino vrst med askomicete in sicer v rod Nannízzia. Pokazalo se je, da je M. gypseum konidijska faza dveh različnih vrst: N. gypsea in N. incurváta. Glive roda Microsporum povzročajo mikrosporijo pri človeku in živalih. M. audouíni je antropofilna vrsta in lahko povzroči epidemijo mikrosporije v otroških kolektivih. M cánis (sin. M. lanosum) je zoofilna vrsta in povzroča sporadično mikrosporijo. Na človeka se prenaša z okuženih živali (pes, mačka). M. gypseum je geofilna vrsta. povzroča sporadično mikrosporijo. Otroci in živali se okužijo z zemljo. M. nánnum povzroča mikrosporijo pri prašičih.
plák
okrogla, makroskopska ali mikroskopska čistina na enoplastni kulturi tkivnih celic ali na trati bakterijske kulture, ki nastane zaradi popolne ali delne lize z virusom ali z bakterijo Bdellovíbrio okuženih celic. Viruletni virusi lizirajo vse celice na področju plaka, zato so plaki povsem prozorni, atenuirani virusi, kot so temperatni bakteriofagi, pa delajo motne plake, ker lizirajo samo nekaj celic na področju plaka. En plak povzroči en sam virion, zato lahko s štetjem plakov določimo število virusnih delcev.