Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Cláviceps
kláviceps; askomicetna gliva, ki zajeda žita. Nitaste askospore okužijo cvetove žit, se razrastejo v micelij in naredijo številne konidiospore. Micelij se razvije v značilen sklerocij, ki prezimi. Na sklerociju se razvijejo periteciji z aski, v katerih je po osem nitastih askospor. Sklerocij vsebuje več alkaloidov, ki lahko povzročijo zastrupitve živine, krmljene z okuženo krmo. Znamenja bolezni so nekoordinirano delovenje mišic in splav, C. purpúrea zajeda pretežno rž, kjer dela sklerocije, znane kot rženi rožički. Iz njih ekstrahirajo ergot alkaloide, derivate lizergove kisline, ki krčijo periferne žile in gladko mišičje. Za potrebe farmacevtske industrije gojijo glivo C. purpúrea na velikih plantažah rži, danes pa tudi submerzno v industrijskih fermentorjih.
penitrém
steroidni mikotoksini različnih vrst rodu Penicíllium, npr. vrste P. verucósum. Delujejo na živ}ni sistem, povzročajo tresenje, krče in smrt živali, ki se hranijo z okuženo hrano.
vír okúžbe
vsako živo bitje ali neživa snov, s katero se bolezenski mikrobi prenašajo na novega gostitelja. Primarni vir okužbe (rezervoar okužbe) je navadno okužen človek ali žival, ali pa okuženo truplo človeka ali živali. Človek in žival sta izločevalca bolezenskih klic včasih že v inkubaciji, zlasti pa izločajo bolezenske klice bolnik ali bolna žival in klicenosci (človeški in živalski). Rastline so lahko rezervoar raznih gliv, ki so patogene tudi za človeka. V redkih primerih je primarni vir okužbe zunaj človeka ali živali.